Mar zmore duša eksistenco brez telesa?
Zna biti nenapisano vprašanje.
Zmore list se izpolniti brez peresa?
Že sama misel vsekakor je spoznanje,
da človek sebe skozi sito stresa.
Pa ostaja v mreži miselni balast, ne znanje.
Mark Ardent
Je dokaj sinoptično izražanje v besedi,
prikaz občutkov in svetov
povezanih besed čarobnih,
je skrito pesnikovo bistvo v povedi,
skrivnostnih dvorcev teh prozornih.
Mogočni stebri štirih elementov
kot pesnika zaščitni znak,
simpatični odraz teh zvestih komintentov
so Ogenj, Voda, Zemlja, Zrak.
V ljubezni ognju krešejo kot iskre se pesnitve,
z vode izvira živega v svežini oživijo;
so zemlje misli racionalne pritrditve
in z zrakom v ponesenem upanju dehtijo.
Združevati pojme v v
Pero je pisalo in srce je jokalo.
Beseda je tekla in obliko dobila.
Srce je beseda in oblika postalo.
V spreletu črnilo sledi je peresa pustilo.
Besede se bližajo svojim pomenom.
Pomeni iskalci so bistva oblik.
Oblike botrujejo lastnim pomenom.
Dotik Zemlje, za čvrsto usmerjen korak.
Dlani dvig Zraku, za prejemanja znak.
Ognja kretnja za moč, energijo.
Vode nesmrtni pehar, izpolni jezik z ljubeznijo.
Opojnega jutra znak novega dne,
minule noči, mesečine čarobne;
klic v temi, beseda Luči postavi se predme;
sprelet energije pretaka se skozme.
V pogledu so tvojem slapovi in reke,
višave in morja ter male skrivnosti.
Izgovarjaš skrivnostne, mogočne izreke,
iz piščali izvabljaš pesmi in zvoke prostosti.
A vem, da so reke občutki deroči
in iz solz padajoči kristalni slapovi.
Izrečene besede so skriti viseči vrtovi,
v magičnem vonju cvetovi dišeči.
Vzemi s seboj, te oceane peneče,
in zvezde z neba, zlate, iskreče.
Mi pošlji po vetru pozdrave od tam,
kjer polja luči so, in svet neznan.
V kaplji krvi iz morja srca
ta kruta bridkost izhaja.
Magija silna v svojem uroku ima
občutek ta, ki iz morja tega prihaja.
V solzi odraža se tvojega lica podoba,
ko pogled se tvoj ustavi na njej.
Besede podane le kot prispodoba;
je slišano, videno, poznano od prej.
Divje odvija se ples v mesečini.
So Rune prebrane in njihov pomen.
Ogenj iskri se in ne dogori,
podobe so sence in so brez imen.
Pogled tvoj v sebi te skriva,
ko misel ti tvoja zakrito razkrije.
Urok tvoj je Maya,
Ostalo je drevo in listje je ostalo.
Je padlo listje in padlo je drevo.
Ostalo listje na drevesu in padlo je drevo.
In listje in drevo sta prispodobi
možnih smernic v telesa duši.
Prvi drugo in tega ta, lahko gradi in ruši
v katerikoli življenjskega procesa dobi.
