Zamah kril in...
z modro ptico poletim v nebo...
v morje modrine...
in oceane praznine...
Majhne so videti...
velike stvari...
in so manjše
še manjše...
majhne stvari...
Vidim reke, tekoče...
deroče in divje...
Vidim še druge vode,
mirne, skoraj stoječe
in tiste, ki stojijo...
in hlapijo...
Hlapijo v nebo...
v oblake, bele ovčice
in sive skulpture
neštetih kapljic
izgubljenih in najdenih,
čakajočih na čas,
svoje vrnitve...
Poletim nad morjem
zelenih gozdov...
drev
V dehtečem spreletu
pomladnega jutra,
stopam skozi tihi gaj...
Vode žuborijo, živahno
v okvirh
kamnitih fontan...
In vonj rožmarina
preseže vse vonje
z roso prekritih cvetlic...
Šumeča pesem listov,
v hladnega jutra in
toplega sonca
drhtečih dreves
Razumem ptic pesem,
ki govori poanti...
in vem, kar sem že prej:
Vedel sem,
da bodo počasi odhajali vsi
in tema
se bo prikradla od nekje...
Ti greš...
jaz ostajam
tam...
med nebom in zemljo,
med resnico in lažjo...
Sanjarjenje v mnogočem
ne prikazuje odstopanj
od sanj,
vendar je v sanjarjenju
prisotna vez
z resničnim,
medtem, ko se v sanjah
resničnost zakriva
pred zunanjim,
vse do tedaj,
dokler se sanjalec
ne soči z dilemo,
kako določit mejo
na relaciji:
resničnost - sanjarjenje -
sanje, ko pa nekako
ni določljivih normativov
V sanjarjenju je delno
sproščena energija,
kajti prisotnost
telesa je očitna,
ne glede na misli,
ki potujejo...
vendar ne kot
v primeru sanj,
ko je mise
Morda ni
zastavljeno vprašanje
že kar fraza
za udejanjenje
vnaprej določenega
usmerjanja ide,
katere vprašanje,
kot iskalec potrditve
pravilnosti hotenj
poskuša izvabiti
iz nepomembnosti dejavnikov,
kateri pa primarne ideje
ne izničijo,
ker preprosto ne najdejo
svojega mesta v tem
empatičnem dialektu,
ki pa to morda sploh ni,
če izpostavimo dialog
v trajanju,
otežkočen z vplivi
nestrinjanja stališč
http://shrani.si/files/jdm86p0mwrzbma.jpg
Mise en acte
stremenja...
pogojeno...
z udejanjenjem
empatije...
v obstoječe stanje...
Obravnavati strukturo
stremenja...
kot tako postane
racionalno videnje
kognitivne disonance
prisotne posledičnosti...
zaradi navzkrižnih
in tudi vzporednih dvomov...
Pa vendar je obenem
vodilo v nujno opredelitev,
katera kot taka
izniči kognitivnost
in je v samem
primarnem stadiju
mise en acte
http://shrani.si/files/jdm86p0mwrzbma.jpg
Tečem po gozdni stezi...
koraki so lahki...
ptice v krošnjah dreves
pojejo pesmi
in sončen je dan,
ker danes te najdem,
tam, na tvojem mestu,
med nebom in zemljo...
Prečkam potoček...
in voda je živa...
preskočim tri kamne
in skala je sveta...
hladim se v senci
mogočnih dreves...
ki poznajo vse zgodbe...
Pozdravlja me življenje,
v pomladnem spreletu
in misli so čiste
in smernice jasne...
veter zakliče...
tvoje ime...
http://shrani.si/files/jdm86p0mwrzbma.jpg
