Reci, da ne veš,
kaj se dogaja z mano...
reci, da ne veš,
kaj naj bi z menoj,
ko sam ne najdem
poti iz tega labirinta...
Reci, da ne slišiš,
kadar kličem tvoje ime...
Reci, da ne vidiš,
ko stopam ti nasproti...
ko sam ne vem,
da ti pač veš,
kar vem, a ne povem...
Spreglej,ko te poskušam
prijeti za roko...
in umakni se nazaj,
ko te želim objeti,
ker nisem ta,
katerega želiš...
Jaz sem meglica
v jutranji rosi...
in sem kaplja
v oblaku na nebu...
in val v reki,
ki teče
Včasih se mi zdi,
da stojim pred široko,
deročo reko
in ne morem
na drugo stran...
Zgrajeni mostovi
so daleč,
težko dosegljivi,
vendar so...
daleč...
Vse je navidez
blizu...
le roko iztegnem
in se dotaknem
tistega obrežja...
pa vendar...
Skozi bobnenje valov
slišim klice...
glasove,ki vabijo...
vem,vendar...
tako blizu...pa vendar...
dotaknem se
z mislijo tega,
čemur stremim...
in je tu...
in tam sem...
na drugi obali...
na drugem obrežju
in vse je tako
resni
