Hec kako v Medmrežni dobi pozabljamo svoja Lastna gesla . To me spomni na letošnji osmi marec, ko sem gledala polne pločnike žensk, ki so nosile lično zavite rožce iz cvetličarn. Same svoje obdarovalke. Svet se veča, vesolje se širi, osnovna družbena celica pa se manjša. Na eno enoto. Evo, že sam s sabo in pozabljenimi gesli ima človek dela čez glavo, kje bi se potem ukvarjal še s kom drugim?
kakšna lepa, slastna, sončna Nedelja! Glih pravšnja, da začnem pisat svoj blog.
Mal kasneje grem hodit na dol na Kolpo, se že veselim! Pravzaprav moram počas spit kavo in se organizirat. Bom posnela kakšno fotko!
Sonce, sonce, sonce!
