Vsak, ki se začne zanimati za haiku, slejkoprej naleti tudi na izraz senryu. Večina je zbegana: kaj je zdaj to? Oblika je podobna (ali enaka) haikuju, v čem je torej razlika? To vprašanje muči tudi bolj izkušene haijine (haiku pesnike), saj se zahodnjaške definicije, kaj je senryu, precej razhajajo od japonskih.
Na zahodu je senryu obravnavan bolj ali manj kot pastorek haikuja, kot 'manjvredni haiku'. Morda zato, ker je senryu (predvsem v zahodnih definicijah) za razliko od bolj 'vzvišenega' ha
umi ni dete kogarashi kaeru tokoro nashi
Seishi Yamaguchi
out to the sea --
bitter winter wind
has no place to return
... ali v moji verziji (ki se ji težko reče prevod)...
ko odide na morje
se mrzel zimski veter
ne more vrniti
Ta haiku je meni eden od najljubših... posredno govori o japonskih samomorilskih pilotih, ki so jih pošiljali na polete brez vrnitve, ko so Japonci spoznali, da izgubljajo vojno.
V začetku poletja sem na nekaj razpisov po svetu poslala svoje haikuje.
Potihem sem upala, da mi morda objavijo katerega (predvsem sem imela v mislih World Haiku Review).
WHR je spletna revija World Haiku Cluba, v katerega članstvo me je sprejel ustanovitelj in predsednik Susumu Takiguchi. Susumu je tudi urednik WHR za haiku kategorije.
Razpis za WHR nima tekmovalnega značaja, uredniki za posamezne zvrsti izberejo med prispelimi deli tiste, ki se jim zdijo primerni za objavo.
Na WHR sem
Izvor haikuja (haiku pomeni 'komična pesem') sega v 17. stoletje, čeprav so se podobne oblike, predvsem waka, pisale že prej. Osnova za nastanek haikuja pa je bil uvodni verz verižne pesnitve, haikai no renge.
Haikai no renga, krajše renga, je srednjeveška verižna pesniška oblika; pesniki so se zbirali na dvorih in skupaj ustvarili pesem, ki je imela od 100 do 1000 verzov, ki so si sledili v zaporedju 5-7-5 in 7-7. Vsebino pesnitve določa vrsta pravil, ki pa vseeno omogoča raznovrstnost vsebi
jesenski popki!
sveži kot obraz
zaljubljene ženske
bolj kot karkoli
ljubim tega moškega
na uveli travi
zaljubljena -
kresnici ponikneta
globoko v travo
Rojena je bila l. 1906 v mestu Chiba družini z dolgo hotelirsko tradicijo. Mati ji je zgodaj umrla (Masajo je bila stara 5 let) in njen oče se je kmalu poročil z gejšo, ki je bila vzorna mačeha. Masajo je tudi sama želela postati gejša, a ji družina ni dovolila.
Poročila se je z trgovcem, ki pa je po šestih letih zakona (baje zaradi kvartopirskih dolgov) izginil neznano kam in bil proglašen za pogrešanega. Ko se je to zgodilo, je bila stara 29 let. Istega leta ji je umrla starejša sestra in za
V obdobju požiranja vesga, kar sem našla o haikuju, sem naletela tudi na strani World Haiku Cluba in njihove spletne revije World Haiku Review. Kar tako sem iz neznanega nagiba nekega večera proti koncu aprila izpolnila in poslala prijavnico za članstvo, ne da bi čisto zares pričakovala pozitiven odgovor. Vseeno sem bila nekoliko razočarana, ko je bila zavrnjena prijavnica za eno od delovnih skupin, a ko je čez par tednov prišlo elektronsko sporočilo predsednika WHC z dobrodošlico med člani, sem
Ko so prvi zahodnjaki v začetku 20. stoletja (najpomembnejši med njimi je bil R.H. Blyth) odkrivali japonsko poezijo, torej tudi haiku (ki je, mimogrede, le ena od oblik japonske kratke poezije), so ugotovili, da ga Japonci pišejo v 17 zlogih (čeprav je v japonskem jeziku težko govoriti o zlogih, gre pa za podobno jezikovno enoto - onji), praviloma s cezuro po 5. ali 12. "zlogu". Japonski haiku je pisan eni vrstici in ne v treh, kakor so ga pozneje prenesli na zahod, verjetno zaradi poudarjenega
... pa ne kar en... gre za verjetno najbolj znamenit in največkrat omenjan, po mnenju nekaterih tudi najbolj narobe interpretiran haiku sploh...
furuike ya kawazu tobikomu mizu no oto
Basho
stari ribnik
žaba skoči v -
zvok vode
Zima je moj najmanj priljubljen letni čas. Predvsem zato, ker slabo prenašam mraz. Pri temperaturah okrog 30 stopinj sem čisto živahna, če le ni vlaga previsoka, a kakor se spusti pod 10 stopinj ali bognedaj v negativne vrednosti, kar otrpnem. Zagovorniki mraza bodo rekli, saj se lahko oblečeš, da te ne zebe. Že res, a moj odnos z mrazom ima globlje korenine.
Že kot otroku se mi je nekoč zgodilo, da sem v mraku obtičala v snegu s smučkami na nogah, brez moči, da se sama izvlečem. Vsa prezebla
Po objavljenih haigah nastopi obdobje, ko sem nekaj časa požirala vse v zvezi s haikujem, od klasikov do sodobnikov, priložnosti za nove objave pa v tem času ni bilo.
Zato tule kopiram napotke za pisanje haikuja dr. Vladimirja Devidéja, starosta haiku poezije na področju Balkana, v prevodu M. Hudnika
1.Haiku je trivrstičnica, katere verzi štejejo po vrsti približno 5, 7 in 5 zlogov. Celotna dolžina naj bo nekje med 12 in 20 zlogi.
2.Haiku pogosto vsebuje besedo, ki nas usmerja v letni č
Letni časi sicer izhajajo v skromni nakladi, a nekaj izvodov revije gre po vsem svetu. Tako je tak izvod LČ prišel tudi v roke Kuniharuju Shimizuju, japonskemu umetniku, in moji haikuji so mu padli v oči.
Kuni-san se ukvarja z izdelavo digitalnih haig na osnovi haikujev drugih pesnikov. Haiga je slika (lahko tudi fotografija), ki haiku ne le ilustrira, ampak ga tudi na nek način dopolnjuje.
Preko A. (predsedniceHDS in odgovorne urednice LČ) je torej zaprosil, da mu pošljem še več haikujev, ke
Kot sem omenila, v spomladanski izdaji Letnih časov (št. 26-27) se prvič pojavijo moji haikuji:
odklenjena vrata
rumena mačka
brezskrbno prede
pod previsom
v led vkovani skap
sanja pomlad
sedem parov nog
v nenavadnem plesu:
muha in pajek
južni veter
v zaplato snega brišem
blatne podplate
znoj in nekaj solz...
vroča voda odplakne
bridkost poraza
srkam medico
s tremi prijatelji -
četrti nedosegljiv
Nimam še izdelanega koncepta, kako bom peljala tole kategorijo, a se bo že sproti razjasnilo.
Predvsem nameravam tu predstaviti svoja objavljena dela, za začimbo kdaj tudi kaj od klasikov haikuja, za trenutne navdihe pa bom še naprej uporabljala forum.
Lahko rečem, da so se moji prvi poskusi napisati haiku zgodili tu na LNF ob koncu 2004. Na te poskuse nisem ravno ponosna, a očitno so bili dovolj perspektivni, da so vzbudili pozornost. Ko sem stopila v stik s predsednico Haiku društva Slov
Živijo!
Na forumu me poznate (ali pa ne) kot coccinelle.
Trapast nick, bi rekli nekateri, predolg, nerazumljiv, in kako za vraga se sploh izgovori
A za tem nickom je zgodbica, nič posebnega sicer, a naj razložim v nekaj besedah.
V 'davnih časih', še preden so me prvič poslali v šolo, smo s starši kampirali nekje v Dalmaciji, poleg nas v prikolici pa francoski par z manjšim psom. Normalno - kuža in jaz sva se takoj poštekala in postala nerazdružljiva, tako da odraslim že ni preostalo
