Pred leti sem zaradi težke kronične bolezni ležal v bolnišnici in se spraševal dneve in dneve, zakaj sem to zaslužil, kaj naj naredim... na nek način sem se počutil kot žrtev življenja. Po parih dneh analiziranja in »smiljenja sebi«, sem se predal. Nisem imel pojma o celi situaciji. Umiril sem se. Na nek način mi je postalo vseeno, če umrem. Takrat se je zgodilo spoznanje, da sem ves ta čas bežal od situacije, ki je res bila vse prej kot rožnata. Videl sem, da sem vse to ustvaril sam, ne »Jaz Ga