Vse kar čutim v zadnjem času je bolečina. V vseh svojih oblikah in v vsej njeni velikosti. Popolnoma sem izčrpana in ne vidim nobene pozitivne stvari...oz. ne vidim niti negativnih stvari...oslepela sem za vse okoli...lahko samo čutim
in čutim, da boli, da me duši, čutim da mi je neznosno...vem, da mi je neznosno..
in se ne bojim več...kako naj se bojim, če mi je vseeno?
in ja...res mi je vseeno, verjetno prvič v življenju...prvič v življenju sem postala miš, ki ne plava, ker ne more več.
vč
Lahko sedaj objektivno gledam na situacijo?
Grčijo sem preletela kot duh...Počutila sem se kot duh in na koncu se dejansko spremenila v nevidno bitje
Pa sem se sedaj uspela utelesiti? Je moje stanje "jazsemduh" permanentno?
Mogoče sem tako dolgo preigravala, da sem zaigrala samo sebe..
NE NE NE
Sedaj ne bom pisala o "jazsemduh"-u, ampak o konkretnih situacijah...
Konkretnih, kot je bilo še eno izmed mnogih mojih dokazovanj...
You are a river. You have already run down to the sea, and you know it's wisdom. You have died and been reborn many times. All you have to do is remember.
P.Coelho
iskala sem vse možne poti, da bi prišla do tebe...da bi se ti približala...da bi ti pokazala, da sva lahko eno
verjela sem, da je to kar nosim v sebi vsemogočno, neuničljivo in da bo prišlo do tebe
ure in ure sem presedela, zazrta v morje in mislila...mislila eno samo misel...miss you
... sem pa lahko mirno kidate...kar pač imate za odkidat, skidat, nakidat
dovoljeno je:
- pozdravljanje
- lubčkanje
- bruhanje žolča
- puščanje krvi
- odkrivanje svojih temnih strani
- zakrivanje svojih temnih strani
- ...
POZOR
prepovedano odlaganje gradbenega materiala
Pod tale naslov bom nizala naključne misli, čustva iz mojih dnevnikov...nekatere misli, čustva kar direktno iz glave...
Zakaj?
Ker nekatere misli, čustva niso nikoli prešle/a iz glave v dnevnik in ker je mnogo takih, ki so ostale/a v dnevnikih, pa ropotajo, ker hočejo nazaj v glavo
Ob vsakem takem zapisu, si mogoče privoščim še krajši vpogled v gnezdece, ki je samo misel/čustvo rodilo.
Nekatere stvari si zaslužijo, da ostanejo, da se zapišejo, da se ponovno izživijo...
Nekatere stva
Sem bom pisala o knjigah, ki sem jih prebrala...
Kot otrok sem izredno veliko brala, potem pa sem s časom pozabila, na to čudovito razvado.
Sedaj sem sprejela sklep (*ja, res je...v glavi sprejemam sklepe, odloke...zavračam prošnje, pritožbe...itd...vedno veliko muvanja v moji glavi..in NE, nisem zmešana, vsaj tako so mi rekli...šment...sem spet v dilemi*)
da vsak mesec preberem eno knjigo, si ogledam gledališko predstavo in en dober filem...
Jutri me čaka MGL, knjigo pa sem prebrebrala
...torej...če vsi, potem pa tudi jaz na glavo v vodo...
...zdej pa zares...
Sem 15min okol skakala k da bi sploh pogruntala kje lahko sploh kaj napišem...
Počasi se daleč pride (*baje, čeprav meni tale počasi nikoli ni preveč dišal*)
Res si želim imeti en prostorček kjer lahko pišem kaj se mi dogaja, kje sem, kaj sm, kdo smo...itd
Mogoče si še sedaj želim, da bi iz tega nekaj konretnega postalo
(*smo spet pri počasi...in že obračam v drugo smer, ker počasi meni pošteno smrdi*)
Alme
