O tem blogu
kaj, o čem in kako razmišljam
Zapisi v tem blogu
2 meseca sem hodila s sodelavcem. Imam novo službo, nov krog ljudi ... Delam v strežbi, prvič v življenju nekaj fizičnega. In me prav osrečuje. V bistvu sem sedaj kar srečen človek. Pavziram slovenščino in sem se zbudila. Kakšen dan po žurki, ko sem vsa mačkasta, se še počutim kot v obdobju rednega šolanja. Drugače pa sem budna, hitra, energična ... Takšna kot sem vedno verjela, da v resnici tudi sem.
Kaj me je torej pritegnilo k pisanju ... Hja, prekinila sem zvezo, za katero še sploh nisem ž
Ej, nemogu vjerovat da sam procitala tvoj mail upravo danas nakon sto se jucer opet zbilo nesto sto ti ne zelis znati. Mucilo me dugo vrijeme, talozilo se u meni pouzrucivalo depresije i na kraju sam shvatila, da ja ne zelim biti vise u vezi! S nikim! I jucer sam to rekla *** i da ga jos volim ali nemogu mu obecat vezu, tj. navezanost jer u tom primijeru nisam iskrena sama sa sobom. A ni sa njim. Neznam zasto je tako, vjerovatno jer sam vec od 15. g. u vezi pa nemogu vise. Iskreno se nadam da sm
Kaj naj rečem, naslov pove že itak vse. Nahajam se v obdobju preizkušenj. Vse več jih je in na vseh področjih. Držim se, enkrat sem podlegla, pa se mi je že isti dan maščevalo ... Huje kot bi si mislila. No, nč groznega, nč bat.
To naj bi spadalo k poti duševnega razvoja. Občasno verjamem, občasno pa mislim, da je pač takšno življenjsko obdobje. A če je prvo, ne smem popustiti. In sedaj nove in nove in hujše in težje in ... Ko se dogaja, včasih kar pozabim, da gre za to in šele, ko je mimo
S prijateljico, s katero sva bili pri Turoffu (za na blog jo bom poimenovala Dea), sva ugotavljali, kako imava obe podoben občutek, da nama je to najino druženje nekako sojeno in da smo zaenkrat "v skupini" medve, njen fant, njen bivši in moja prijateljica (recimo Ana). Pridružili se nam bodo tudi drugi, vsak ob svojem času. Ona je to tudi sanjala.
Že nekajkrat sem pomislila, da bi tudi moja prijateljica (recimo Daša) potrebovala bolj duhovno usmeritev. Od otroštva sva prijateljici, vmes sva
Pri Turoffu sem bila v torek. Povsem nepričakovano sem dobila prevoz od prijateljice, ki je šla v Avstrijo in se je na poti tam odločila, da me počaka na Bledu, da vidi, za kaj gre. Bližje, kot smo bili, bolj je premišljevala, da bi šla, če bo kako mesto prosto. Ko sva prispeli, se je odločila in zelo sva bili veseli, da je bilo prosto mesto zanjo (morda kdo ni prišel).
Potem smo šli v sobo za meditacijo, ki jo je vodila starejša gospa. Ne vem, kaj me je tako presunilo, ampak skoraj sem se zj
Ta teden je končno prišla na vrsto moja težko pričakovana praksa. Opravljala sem jo na srednji strokovni šoli. Odkar študiram, se veselim dne, ko bom stala pred učenci in jim poskušala na čim sprejemljivejši, lep in prijazen način podati snov. Sama sem imela, predvsem v gimnaziji, dokaj negativne izkušnje s profesorji. Večkrat sem pomislila, da če bom sama profesor, pa tudi če bom na takšni šoli kot je bila moja, ki frustrira dijake, bodo dijaki vsaj k mojem predmetu radi prihajali. Kot oddih sr
Včeraj sem spoznala čudovitega človeka. Ko sva se slišala po telefonu, sem v glasu zaznala neko brezskrbnost, ki me je nekoliko zbegala. Mislila sem si: Ali mu je tako vseeno, če pridem? Pričakovala sem bolj vesel ton glasu. Ko sem prišla, sem si oddahnila, saj je ta brezskrbnost pozitivna posledica njegovega odnosa do življenja. Povedala sem nekaj o sebi, nato je govoril on, veliko novega, pa tudi veliko potrditev mojih domnev, ki so se mi stkale iz informacij, ki curljajo v moje življenje. Na
Končno doma. Dočakala. Končno spet s svojo noni. A glej! Moja noni je nekoliko drugačna. Sprašuje smešne, nepomembne stvari, kar naprej samo govori in ne vidi, da se z mami nekaj pogovarjava, včeraj sva bili pri babici, pa je tudi ves čas govorila, da niti babi ni prišla do besede. Nekako je drugačna. Bolj zmedena. Saj se mi je že prej parkrat dozdevalo. Da se ... stara. Včeraj in danes zjutraj so se moji odzivi gibali med sprejemanjem in nestrpnostjo, saj ena moja stran ni hotela takšne noni
Danes sem vstala 7.30! Končno! Upam, da bom uspela pretrgati začarani krog. Danes bom tako zaspana, da bom mogoče že res ob 22.00 spala! Čeprav meni vedno rata nekaj zabluzit! Včeraj sem se izpovedala prijateljicam, ki so imele često vse (razen ene) slab teden, nekako sem to pripisala planetom , ena mi je povedala že znano, da je moja bojazen, da bo tako pred vsakim izpitom, odveč, saj nikjer ne piše, da bo tako. Čeprav že znano, je prav fino sedlo na svoje mesto. Sedaj imam spet nekaj več
Nekaj sem zaribala. Nekaj ... nekje v svojem življenju sem zgubila nit - povezavo med željami in njih uresničevanjem. Imam ogromno želja in ambicij, ki so vse prej kot majhne. Rada pa tudi uživam življenje, rada živim malenkosti, rada zabluzim s prijatelji, v gozd, v branje tudi "neintelektualnega" čtiva, kot je Elle, moja najljubša revija. Moje želje in ambicije pa zahtevajo URNIK, strog, ki ga ne smem špricati. In ker ga vedno sfalim, sem vedno živčna, da mi ne gre vse po načrtih. Ravno zaradi
Eeeeeeeeeeeeeeeej! (Bi reku Fonz )
Ratal mi je nekak prit do svoje 1. objave. Sem neki čist zmutila, nisem vedla, kak prit gor, pozabla geslo ...
Je res 1. objava, pa bo vseen najkrajša. Treba se je učit že itak sem 1 uro na luninem netu. Pa dopoldne sem mela generalko, a ne, v taki sobi se ne morm učit pa zdej je vprašanje, če mi bo ratal zastonj sprintat uno knjigo z neta, za pedagogiko pri Krofliču, ker je v vseh knjižnicah izposojena. Lahk bi jo sprintala v pisarni našga doma, kjer so
