Ja, ravno tako! Vsak dan znova,in vedno enako,se mi dozdeva kot da mi življenje beži iz rok, kot da potuje mimo mene brez mojega vpliva,kot da sem popolnoma nemočen opazovalec nekje nemočnih rok in dejanj,kot da vse beži brez mojega vpliva brez smisla in kljub mojim naporom da bi bilo drugače.
Vse je nič in vse se zdi nesmisel.
vse gre svojo pot,kljub prizadevanju,kljub neznosnemu kričanju duše in srca. Nevidna sila z vso svojo uničevalsko in porogljivo močjo vodi vse svojemu cilju naproti.
Znanka postala v drugo babica ,in ko sem ji čestital sem v njenih besedah prebral kako je srečna.
Res je ponosna, da je v teh časih vzgojila otroke ki cenijo odnos,partnerja,življenje,če tudi vse skupaj ni lahko in se skozi vse komajda prebijajo. A na življenje gledati skozi ljubezen ne zmore vsakdo,in takrat nas zlomi ,in si ne znamo pomagati.
Ljubezen pa zna biti skromna,in zato je včasih še tako skromen košček kruha bolj sladek kot vse bogatstvo sveta.
Tudi sam sem ponosen, da poznam
Zakaj morajo biti ti dnevi tako neznansko dolgi,dolgočasni,prazni,kot da nekako ni nič vsebine v njih.
Zakaj ne morejo biti kot vsi ostali dnevi v letu,da vsaj ne mislimo na neumnosti in ne razmišljamo o tistem kar je nekje globoko skrito v srcu. Preveč časa in premalo dogajanja, zaposli moje misli s sanjarijami in zalotim se,da na trenutke poletim čisto kam drugam in tam kjer je moje telo ostaja zgolj praznina in lupina.Zakaj se mi zgodi da sem tu in sem tam,tam kjer si želi biti srce pa volja
Zakaj,zakaj??????
zakaj se zgodi da srce hoče nekaj kar je nam nedosegljivo?? Ali vsaj po načelih, ki jih živimo, in naj bi jih živeli nebi smelo se zgoditi tako.
Te dni sem spoznal osebo, žensko osebo,katera mi je bila že na prvi pogled všeč in očitno se je med nama nekaj zgodilo,kajti občutek me ni prevaral in kmalu sem bil presenečen ko mi je povedala da sem všeč tudi jaz njej.Vse pa nebi bilo tako komplicirano ko nebi živela pač vsak svojega življenja,vsak svoje sreče ali nesreče.!?
..kaj je to... in ne mislim na tisto,, ..al kaj že je ,v lončku....ne
družinska sreča....je to partner po volji....
je to otrok...eden ali več...
je to soglasje,v družini....
ali je to mogoče zbir vseh teh dejavnikov...
....a potem če nekaj od tega manjka .... sreče ni...
moji dragi so me danes presenetili... nisem pričakoval
bilo je prijetno..... in dan kolikor ga še ostaja bo čudovit ...da ga le sneg ne pokvari. :xx!: :xx!: pa če bi bil sneg naj bo.. sam da nebi bil dež... tega ne maram.. blato in vse mokro... fuj.. in fej..
lepo je vedeti da te ima nekdo neizmirno rad ja srečen sem sredi mojih najdražjih... težko pa mi je ko mnogokrat ne vem če so oni srečni z mano... še posebej ona,moja predraga,žena,ki jo imam tako rad, cenim jo in nj
Pozimi gresta dva frišna zaljubljenca v osamljeno lovsko koco v zasneženi divjini za cel teden...
Drv je bolj malo, je pa cela skladovnica hlodov ob zidu, žaga in sekira...tip pljune v roke in zacne žagat in cepit drva...
Po dveh urah pride noter: "Draga, tak mraz je, da mi bojo odpadle roke!"
Ona: "No, položi mi jih med stegna, pa ti jih pogrejem..." In tip s pogretimi rokami junaško nazaj s sekiro nad tnala.
Po dveh urah spet jamra, da mu zmrzujejo roke.
Ona vzdihne: "No, daj mi jih spet
... morda pa se zapiše v zgodovino... tisto prijetno.....
zgodilo se je nekaj lepega ... se bo dogajalo še naprej.... upam da ne obstane na točki ''0''
...o Bog kako paše takšno je vreme... sneg sneg,,, .. in povsod tista nedolžna belina..
tako kot človek..tudi narava potrebuje počitek...potrebuje oddih...da potem zacveti in rodi z vsem svojim zanosom
bodimo prijazni do nje..
