Očetu...
Dost mam! Boli! Kdaj bo pravi čas? Kdaj bom lahko govorila? Boš sploh še kdaj poslušal? Kdaj boš dovolj zdrav ali miren za pogovor? Ubij se že enkrat, če tko hočeš. Samo naredi to hitro. ne morem te še 30 let tkole gledat. Pička ti materna! Rada te mam. Ne morem več!!!! Nimam kam zbežat. Soočit se pa ne znam. Poskušam, pa sem vedno odbita. Včasih sem bla tvoja punčka. Ampak tebe ni več. Samo še truplo se sprehaja po tem svetu. Ne znam naprej! Ne znam ljubit!! A lahko to razumeš?? Ne znam več! Tako se bojim. Včasih si želim, da te ne bi bilo več. Vem, da tega nočem, ampak kaj naj?? Kako? ven hočem! ven iz tega zafukanga labirinta. raztrgala bi svoje telo in skočila ven. Vse me boli. Vse je laž! Ne razumem. Nočem razumet. Ni treba da je tako. Ni treba. naj gre stran. Au, au,au. Nočem več ...
Ne znam sprejeti.
Pisat, pisat, pisat. Samo to še pomaga. Nikogar ni. Sama sem. Vedno. Hočem, da je že konec tega. naj mi kdo pomaga! Prosim. Meša se mi. Moram nekako skozi to. Vem, da je na drugi strani mir. Ampak ne vem, če bom prenesla vso to bolečino. Prevč je je. Raztrgala me bo. Počutim se noro. Filmski nevrotik. Nimam se pod nadzorom. Kako naj sprejmem??? Kdo ve??? Kdo? Kdo? kd? Sigurno je kdo, ki mi lahko pomaga. Zakaj sem tako mala in nebogljena? A lahko že enkrat zrastem? Kako naj komu nudim oporo, če še sebe ne zdržim??
Boljše je. lahko se vzravnam. Bolečina je popustila. Fak, kako rabim zdele tole.
kaj naj zdaj. špela klicala. Naj grem na Rožnik? Saj sem prosila za nekoga. Grem ...
5 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.