Moje nočne sanje ...
Tule bodo zapisi mojih sanj.
Spet bom letela ...
Za začetek pa skopiram tole:
"V predelih amazonke, kjer živijo tradicionalna ljudstva, pri katerih sem se učil, starši posvečajo vso svojo pozornost sanjam otrok. Če vidijo, da se otrok ponoči zbudi, takoj pristopijo in z zanimanjem vprašajo: 'O, kaj si pa sanjal?' In poslušajo zgodbo, z otrokom gredo skupaj skozi cele njegove sanje, zanima jih vsaka podrobnost iz okolice in vsaka otrokova reakcija. In če je naprimer otrok sanjal kačo, ga naslednji dan začnejo učiti pesem kače (sliši se nekako kot digereedoo). In s časoma se otrok v sanjah nauči uporabljati to pesem in nekega dne, ko ga spet lovi kača, se ustavi in kači sikne nazaj.
Pri nas, v civilazaciji, sanje jemljemo kot nekaj neresničnega, to ni resnično življenje. Ko se pri nas otrok zbudi iz nočne more in starši to vidijo rečejo: 'Ah ne boj se, saj so bile le sanje. To se ni zgodilo zares, le zaspi nazaj.' Pa ni tako. Le kdo lahko reče, kaj je bolj resnično - sanje ali 'budno' življenje? vsekakor sanje odražajo naše budno življenje in le-to odraža naše sanje."
Kot pravi Tony (šaman na čigar delavnicah sem bila), vedno sanjamo sebe, dele sebe. Svoje želje, upe, strahove,...., velikokrat stvari, ki smo jih spravili v podzavest. Če te nekaj v sanjah preganja, poskusi ugotoviti pred čim bežiš - vedno je to del tebe. Tudi če sanjaš odnos s starši in če le-ta ni uredu, še vedno sanjaš tisti del sebe, pred katerim bežiš. Vedno poskušaj iti vase in ugotoviti, na kateri del tebe kažejo sanje. Potem si ta del poskusi priznati, ga sprejeti. In naslednjič preden greš spat se trdno odloči, da tokrat se boš preganjalcem postavila po robu in verjemi, sčasoma se bo to res zgodilio.
Na dobre sanje...
13 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.