2 meseca sem hodila s sodelavcem. Imam novo službo, nov krog ljudi ... Delam v strežbi, prvič v življenju nekaj fizičnega. In me prav osrečuje. V bistvu sem sedaj kar srečen človek. Pavziram slovenščino in sem se zbudila. Kakšen dan po žurki, ko sem vsa mačkasta, se še počutim kot v obdobju rednega šolanja. Drugače pa sem budna, hitra, energična ... Takšna kot sem vedno verjela, da v resnici tudi sem.

Kaj me je torej pritegnilo k pisanju ... Hja, prekinila sem zvezo, za katero še sploh nisem žalovala. Nekako se mi je zdelo zguba energije. "Pojdi naprej," sem si rekla in šla. Na trenutke pa me kaka misel v zvezi z bivšim spravi v slabo voljo. Pa bom dala malo "na papir", da vidim, kaj me muči.

Ko sem začela oktobra delati v strežbi, me je začel obletavati sodelavec. Cel mesec se je metal za mano, naredil vse, da bi me videl ... Pripravljen je bil celo priti na postajo, ko sem šla s trole, da bi me videl za minuto. Bila sem na njegovem rojstnem dnevu. Tam sem spoznala njegovo bivšo, ki je bila zelo ljubosumna name in se je grdo vedla do mene. Do takrat nisem imela pojma, da obstaja, ni je nikoli omenil, čeprav sem jaz njemu veliko govorila o svojem najboljšem prijatelju, s katerim sva nekaj tudi hodila, a raje ostala prijatelja. Končala sta baje marca, kot tudi jaz s svojim bivšim. Kasneje mi je povedal, da sta se dobivala in mutila še vse do rojstnega dneva. Precej neiskreno od njega. Čez kakšen mesec sem popustila, se tudi zaljubila, čeprav mi v začetku ni bil všeč (celo čudno mi je bilo, da si ga njegova bivša želi nazaj). Želela sem sicer biti še nekaj časa samska, a sem se odločila pogledati, kaj mi lahko nudi, saj se je hvalil, kako verjame, da je zveza lahko nekaj čudovitega in da je prepričan, da bi ravno nama lahko uspelo, to je vedel že od dne, ko sem vstopila v restavracijo.

Prvi mesec je bil zares čudovit. Kar naprej je hotel mojo bližino, žele si je, da bi čimvečkrat prespala pri njemu. Kupil mi je vzglavnik, tak anatomski, saj sem nanj navajena, sesalec, saj sem alergična na prah, zobno ščetko, šalčko ... In še mnoge stvari, ki so manjkale, od kar se je njegova bivša izselila. Dal mi je ključ od garsonjere in praktično sem se že preselila k njemu.

Decembra je bilo v naši restavraciji ogromno rezervacij za silvestrovanja. Dela je bilo čez glavo, sama sem delala velikokrat 12 - 15 ur in to težko. Oba sva bila zelo nervozna in čedalje več sva se kregala zaradi malenkosti. Nisem imela sploh več časa zase, za svoje prijatelje - ko sem se zbudila, v službo, po službi spat, kdaj so k njemu prišli njegovi prijatelji, nato spat, v službo ... Neke noči sem šla po službi raje domov spat, saj je on ostal do konca in sem se želela naspati - da me ne bi zjutraj zbudil. A sem zaspala zudi v službo. Šefica mi je javila, da k sreči sploh ni gužve in dobila sem prost dan, da se spočijem. Po službi (bila je nedeljain smo delali le od 12h do 16h) smo bili sodelavci dogovorjeni za na pijačo. Te 4 proste ure sem izkoristila za pospravljanje sobe, vzela sem topla oblačila, ki mi jih je pri njemu primanjkovalo in jih odnesla k njemu. Perilo sem že itak prala pri njemu. Pospravila sem tudi njegovo garsonjero. Ob 16.30 sem ga poklicala, kdaj gremo na pijačo. A tu je sledil hladen tuš:"Ja, lubi, a si se ti kar preselila k men, al kaj?!" Po vsem tem, ko mi je dal vedeti, da si me želi pri sebi ... Ko me je pravzaprav sam navajal na to. Od takrat več ni bilo isto. Nekaj je obviselo v zraku.

Ves čas sem mislila, da sem sama kriva, ker sem prinesla tiste obleke. A temperature so padle, domov nisem imela časa hodit in to je bilo edino praktično. Ali pa se ne bi midva nič videla, razen v službi, ko sva se bolj ignororala zaradi dela.

Za novo leto je želel iti v hribe in ne biti z mano, kot je prej govoril. Jaz sem si zelo želela biti z njim, saj mi je to veliko pomenilo. Novo leto je pač lepo preživeti s tistimi, ki jih imaš rad, ti veliko pomenijo. Na koncu se je nekako "sprijaznil" s tem, da je ostal v Lj. Bila sva s frendi, sodelavci, spoznala sem dosti novih ljudi ... Bilo je fenomenalno, le da mi2 nisva bila kaj dosti skupaj. Ampak dobro, žur je žur. Po novemletu sei je vzel 2 tedna dopusta. Samo .. od vsega in vseh, tudi od mene. Rekel je, da to rabi, da mora biti sam, razmisliti o mnogih stvareh ... Šla sem domov za 2 dni. Ko sem se vrnila, me je prosli, če se lahko odselim, da bi rad zvezo malo distanciral. Vse skupaj je bilo že zelo čudna, a sem si rekla, da bom počakala ta 2 tedna in potem videla, kaj bo. Čeprav mi ni bilo všeč, niti približno. Prvo jutro, ko sem se zbudila doma, me je že vabil na kavico in da bo on prišel v gostilno blizu mene. PO kavici je rekel, naj ga popoldan pokličem, ko bom lahko, da uletim k njemu. Tako je tudi bilo. prišla sem k njemu, dala sva se dol (BTW tu sva se super ujemala) in potem je postal tih. Drug dan naj bi šel v hribe, a mi ni znal povedati ne kam, ne kako ... sam, baje ... Zvečer je bil kao zmenjen z mamo in nekako se me je hotel znebiti, kar sem dojela in šla. Vsega sem imela že pošteno dovolj.

Ko sem prišla v dom, sva šla z najfrendom Miho v Paninoteko na večerjo. A glej, ko sem se vračala, sem zagledala njega - objetega z drugo. Najprej seje delal, da me ne vidi, a ko sem ga dobesedno obrnila in rekla, da nisem neumna in kdo da je to, sta se oba izgovarjala, da sta samo frenda. In da me bo poklical pozneje, kaj vendar težim ... Skoraj sem bruhala. Prijela sem Miho pod roko in odšla.

Drug dan sem prejela sms - pozdrave sKrvavca in naj se ne sekiram, saj da ni nč blo. Odgovorila sem, da se mi to ni zdelo najbolj navadno itd. Nato mi je pisal nekaj dni le pozdrave, kot da je na tečaju slovenščine - dober dan, dobro juto, lahko noč ... Debil.

Vse se mi je premetavalo po glavi, nič jasno, na čem sem, nisem vedela, kje je, ni se oglasil, ko sem nekega dne le klicala, kakršnokoli direktno vprašanje je ignoriral. Nato sem se nekega jutra zbudila -ozdravljena! Prebolela sem ga. Naslednji dan sem šla ven in zvedela, da me je tisto odločilno noč, ko sem prespala doma in od kar ni več bilo lepo, prevaral ravno s to prijateljico. Tako mi je odleglo - sama torej nisem bila nič kriva, niso bile krive butaste obleke, ampak on! Zelo grdo od njega, ampak - on je tisti, ki je varal, njegova karma ... Jaz sem čista! Nasledni dan je bilo 2 meseca, od kar sva začela hoditi in napisala sem mu sms "Srečno 2. obmesečnico ... in zadnjo!" Nalednji dan je odgovoril "I tebi ..." Pomislila sem, kako fino, da sva kar končala brez komplikacij. Stvar sem zaključila sama pri sebi tako, da je pač on revež, saj ni sposoben odkritega in iskrenega življenja. Ko se je vrnil s skrivnega dopusta, sem bila jaz pri sestrični na morju, kjer sem si privoščila svoj zasluženi dopust. Nato sva se videla po 2 tednih v službi. In od takrat naprej spet skače okoli mene. Ja no, revež, a ne ... Mi dol visi zanj, hvala lepa na takšni osebi - je ne rabim v svojem življenju.

Zanimivo je, da sem tako lepo in z lahkoto rešila stvar, ki bi se mi včasih zdela velika in vredna paranja živcev. Zelo vesela sem za tak osebnostni napredek. Po drugi strani pa pokuka kdaj kak črviček jeze ali česa že - npr. danes sem kosila 2 mizi stran od tiste ženske, s katero me je prevaral. Bila sem spet z Miho in malo sva si jo privoščila. Je že čez 30 in se spravlja nad mlade pare ... Rada bi bila 100% ravnodušna, nočem škodoželjnih misli. To bo naslednja stopnica