Post - izkušnje, nasveti / 4
Zapis je objavil/a daisy
9.399 ogledov
Presnova med postom in zaključevanje posta
Zaključek posta je najpomembnejši del posta nasploh.
Najprej je treba biti pozoren kdaj post končati – kdor nima toliko zaloge kot jaz, mora paziti, da začuti, kdaj gre telo »čez mejo« in res začne zažirati samo sebe. To pomeni, da ne jemlje več le odvečnih in balastnih reči, amnpak začne razkrajati in porabljati mišice, organe ... se zažira v substanco. Postanemo utrujeni, zopet lačni zelo šibki... to so znaki, da je potrebno takoj prenehati s postom, da smo dosegli rdečo črto....
Zopet začeti s hrano pa je lahko zelo nevarno početje, če tega ne delamo pravilno. Tu ga lahko polomimo in si okvarimo kak organ (jetra, ledvice, slinavko, želodec itd....). Med postom (tole bo spet ena laična razlaga, kot sem jo našla v knjigah o postu) telo namreč neha proizvajat določene snovi (encimi...), ki pomagajo pri presnovi hrane. Zato je tudi med postom zelo važno, da se niti malo ne pregrešimo, ker telo ni pripravljeno na drugačno hrano kot sokove in ima lehko resne težave s presnovo. Pa tudi kar se tiče prečiščevanja telesa – če se pregrešimo, je s tem konec- telo spremeni delovanje...
In vse te pomožne snovi, ki jih ne proizvaja med postom, mora telo začeti počasi spet proizvajati. Zato je zelo pomembno, kaj uživamo po postu... Začnemo z namočenimi slivami, nastrganim jabolkom itd... vse to je našteto v knigah- kaj je najprimernejše – tudi za ćimprejšnjo dobro prebavo, da se hitro znebimo klistirja (dva do tri dni..). In na začetku še pijemo pretežno sokove.... in malo po malo hrane... v obratnem vrstnem redu kot smo jo pred postom izklapljali. To mora trajati zelo dolgo, vsaj pol toliko dolgo kot post sam....
Počutje in psiha, zdravje in ozdravljenje....
Med postom sem sem počutila kot CAR. Bila sem zelo ponosna sama nase in tudi to mi je dalo velliko energije. Seveda so v začetku ljudje okoli mene govorili, da me bo pobralo, da to ni zdravo (iz tisoč in enega razloga), da si bom okvarila vse živo.... Nič od tega se ni zgodilo. Iz dneva v dan sem se počutila bolje, imela sem dovolj energije, sem pa meditirala (sproščanje), hodila po svežem zraku in se sploh nekako bolj zavedala sama sebe. Skratka, ni panike.
Pred začetkom sem imela kar veliko kg in po postu še vedno preveč. Bolezni nisem odpravila, sem pa imela idealno krvno sliko – nobenega holesterola, sladkorja ali mašlob v krvi (prej sem imela že nekaj holesterola in maščob), tudi sicer sem imela dobro kri.
Laično se mi zdi, da bolezen lahko »zažreš« s postom če se spraviš res do meje, ko začneš zažirati samega sebe. Jaz sem bila od tega še zelo daleč. Imela sem še preveč zaloge. Vem pa ne...
Morda mi tudi zato ni izginila bolezen, ker se mi je že razširila in sem imela že tudi kako metastazo... Morda lahko zažreš tumor, ne moreš pa tistega, kar kroži naokoli po krvi ali kjerkoli že.... Ne vem, ugibam. Tega itak ne morejo dokazat... Tumor, katerega sem imela pred postom se je sicer zmanjšal, ni pa izginil....
Zaenkrat toliko o tem. Bila bi vesela, če bi še kdo kot komentar dodal svojo izkušnjo, če se sama spommnim še čessa, pa bom dodala kot popravek...
25 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.