Skoči na vsebino

marjetice

  • zapisov
    46
  • komentarjev
    43
  • ogledov
    143.806

Post - izkušnje, nasveti / 4


daisy

9.340 ogledov

Presnova med postom in zaključevanje posta

Zaključek posta je najpomembnejši del posta nasploh.

Najprej je treba biti pozoren kdaj post končati – kdor nima toliko zaloge kot jaz, mora paziti, da začuti, kdaj gre telo »čez mejo« in res začne zažirati samo sebe. To pomeni, da ne jemlje več le odvečnih in balastnih reči, amnpak začne razkrajati in porabljati mišice, organe ... se zažira v substanco. Postanemo utrujeni, zopet lačni zelo šibki... to so znaki, da je potrebno takoj prenehati s postom, da smo dosegli rdečo črto....

 

Zopet začeti s hrano pa je lahko zelo nevarno početje, če tega ne delamo pravilno. Tu ga lahko polomimo in si okvarimo kak organ (jetra, ledvice, slinavko, želodec itd....). Med postom (tole bo spet ena laična razlaga, kot sem jo našla v knjigah o postu) telo namreč neha proizvajat določene snovi (encimi...), ki pomagajo pri presnovi hrane. Zato je tudi med postom zelo važno, da se niti malo ne pregrešimo, ker telo ni pripravljeno na drugačno hrano kot sokove in ima lehko resne težave s presnovo. Pa tudi kar se tiče prečiščevanja telesa – če se pregrešimo, je s tem konec- telo spremeni delovanje...

 

In vse te pomožne snovi, ki jih ne proizvaja med postom, mora telo začeti počasi spet proizvajati. Zato je zelo pomembno, kaj uživamo po postu... Začnemo z namočenimi slivami, nastrganim jabolkom itd... vse to je našteto v knigah- kaj je najprimernejše – tudi za ćimprejšnjo dobro prebavo, da se hitro znebimo klistirja (dva do tri dni..). In na začetku še pijemo pretežno sokove.... in malo po malo hrane... v obratnem vrstnem redu kot smo jo pred postom izklapljali. To mora trajati zelo dolgo, vsaj pol toliko dolgo kot post sam....

 

Počutje in psiha, zdravje in ozdravljenje....

Med postom sem sem počutila kot CAR. Bila sem zelo ponosna sama nase in tudi to mi je dalo velliko energije. Seveda so v začetku ljudje okoli mene govorili, da me bo pobralo, da to ni zdravo (iz tisoč in enega razloga), da si bom okvarila vse živo.... Nič od tega se ni zgodilo. Iz dneva v dan sem se počutila bolje, imela sem dovolj energije, sem pa meditirala (sproščanje), hodila po svežem zraku in se sploh nekako bolj zavedala sama sebe. Skratka, ni panike.

 

Pred začetkom sem imela kar veliko kg in po postu še vedno preveč. Bolezni nisem odpravila, sem pa imela idealno krvno sliko – nobenega holesterola, sladkorja ali mašlob v krvi (prej sem imela že nekaj holesterola in maščob), tudi sicer sem imela dobro kri.

 

Laično se mi zdi, da bolezen lahko »zažreš« s postom če se spraviš res do meje, ko začneš zažirati samega sebe. Jaz sem bila od tega še zelo daleč. Imela sem še preveč zaloge. Vem pa ne...

Morda mi tudi zato ni izginila bolezen, ker se mi je že razširila in sem imela že tudi kako metastazo... Morda lahko zažreš tumor, ne moreš pa tistega, kar kroži naokoli po krvi ali kjerkoli že.... Ne vem, ugibam. Tega itak ne morejo dokazat... Tumor, katerega sem imela pred postom se je sicer zmanjšal, ni pa izginil....

 

Zaenkrat toliko o tem. Bila bi vesela, če bi še kdo kot komentar dodal svojo izkušnjo, če se sama spommnim še čessa, pa bom dodala kot popravek...

25 komentarjev


Recommended Comments

tudi sama sem se lansko leto postila, sicer en teden, ampak tisti teden je bil ravno dovolj. Zjutraj sem pila sok agrumov, potem pa sok korenjčka, rdeče pese, jabolke, ravno tako zvečer. Tudi klistiranje mi ni delalo težav. Sem istega mnenja kot ti - ne bi izvajala posta brez tega. Letos že nekaj časa razmišljam o postu. pa imam premisleke - za menoj operacija, izredno pomanjkanje železa, menjava službe - vse to se mi zdi, da je razlog da psihično ne bi zdržala. Saj se mi prav psihično počutje in pripravljenost zdita najbolj pomemba. prepričana sem namreč, da bi uredila krvno sliko, bolečine maternice (ravno mehur in črevesje najbolj vplivata na te bolečine), po drugi strani me je pa strah kako zdržat od 8 do 20 na nogah, z vmesno pavzo, da skuham kosilo. nekak sem se odločila, da ko poteče zadnji dan odpovednega roka, da bi bil pravi čas, da se lotim tega. Zdi se mi, da vsaj enkrat letno potrebujem tole...Zanimivo se mi zdi tudi cilklus - ko si v ciklusu čiščenja (leto je sestavljeno iz različnih ciklov) je najlažje izvajati post.

Hvala ti za tvojo izkušnjo, rada te berem

Link to comment

Saj ti post nikamor ne uide, delaj ga ko ti res paše x:)x

 

Kri sem si jaz popravljala (po in med KT, po operacijah) z Endovital sirupom - sirup iz rdeče pese, obogaten s C in propolisom. Dobi se ga v vsaki lekarni in "taki" trgovini. Res je vredu. Po operacijah je super tudi Active Shape - 99% beljakovine, ki jih dajejo v Italiji pred in po operaciji za hitrejšo rekonvalescenco. Imajo jih pri Kalčku na Trubarjevi.

Tudi pomaga delat kri.

 

Če si slabokrvna moraš delat post z veliko pese in podobne zelenjave, Citrusi imajo samo vitamine, za kri ti pa ne bodo pomagali. Morda si najprej poštimaj kri, pa potem na post. Post ti kri zrihta v smislu čiščenja (maščobe, holesterol ipd..) za izboljšanje krvi v smislu slabokrvnosti pa bi morala piti res samo "topogledno" zelenjavo, da bi si jo izboljšala.

S tem se pravzaprav nisem ubadala v zvezi s posti..... Če si slabokrven, post morda ni najboljša rešitev ?? Ne vem.. Morda ve kdo drug.

Katere letne cikluse misliš ?

Link to comment

Daisy,

 

zelo dobro si tole napisala.

 

Za mano je moj prvi 40-dnevni post. Prej sem delala že krajše postke. :)

 

Postila sem se vodeno. Udeležila sem se 40-dnevnega umika s postom (in v tišini). Ni mi bilo treba za nič skrbeti, za vse je poskrbel 'učitelj'. Večino časa smo se postili ob sadnih in zelenjavnih sokovih, vmes pa je bil še 7-12 dnevni vodni post. 3x dnevno smo dobili 'tekoč obrok', včasih pa tudi prehrambeni dodatek Super Food (posušena zelišča, alge, spirulina ...) za večjo odpornost. Klistirja nismo potrebovali, saj človek, ki vse to organizira obvlada divje rastlinice, tako so za izločanje poskrbeli čajčki. Večina nas s tem sploh ni imela problemov. Tudi soli nismo dodajali, saj je je bilo dovolj v sokovih, nekaj pa smo je dobili v telo skozi kožo (ta prečudoviti ocean xDDx ).

 

Ves čas posta pa smo lahko pili kokosovo vodo. Ta je med postom izredno koristna, saj ima podobno mineralno strukturo kot človeška kri. Pomembna stvar, ki sem jo izvedela je, da je post nevarno izvajati nepoučen prdvsem zaradi tega, ker se struktura krvi med daljšim postom močno spremeni. Zato je pomembno, da znamo telesu nuditi potrebne vitamine in minerale kljub temu, da mu ne privoščimo hrane. xDDx za zdravega človeka naj bi bilo bolj zdravo delati 1 dnevne poste vsak teden (ali na vsako lunino meno), kot pa daljše poste. Problem je v tem, da si brez znanja lahko narediš več škode, kot pa koristi. Žal pa se ta škoda vidi šele, ko je že narejena.

 

Psihični učinek posta: uf, soočanje same s sabo. Zanimivo je bilo opazovati, kako je telesno počutje odvisno od psihičnega. Fizično sem se zelo dobro počutila, dokler nisem zapadla v kako svojo samopomilujočo sceno. na telo post zelo dobro vpliva. Na psiho tudi. Vseeno pa je velikokrat težko - prav tako kot se telo čisti nesnage, tudi v um priplava marsikatera 'psihična smet', ki smo jo potlačili vase.

 

Post je vse prej, kot le fizično čiščenje. Zelo hvaležna je tudi duša.

Link to comment

A moraš bezat?? :vragec: xDDx

 

Ja, veliko se je spremenilo. Predvsem znotraj mene. In sem mislila, da bo vse naokoli tudi čudežno drugačno in da bom znala drugače reagirat. No, ni tako. Stvari potrebujejo svoj čas in očitno se tudi jaz ne morem čez noč na polno spremenit. Je pa v meni zbujen en hudiček, ki me ves čas beza s svojimi vilami in mi ne pusti, da bi v miru živela, kot sem prej ... hoče da komuniciram, se ne prilagajam preveč, mi ne da miru ko počnem kaj proti sebi ... skratka ne pusti mi mirno zaspati nazaj. xDDx

 

V bistvu se je tudi v mojem življenju par stvari spremenilo. Ampak se mi zdi, kot da je vse isto, ker znotraj mene se je zgodila veliko večja sprememba, kot sem jo sposobna manifestirati v tako kratkem času. Ampak poguma pa ni toliko naenkrat. Se pa počasi gradi zaupanje vase... Predvsem se veliko manj obsojam ... kar sem rada počela celo življenje ... in trenutno močno delam na tem.

Link to comment

Kukica, bravo !

Sedaj si zapečatena za vedno. :palec:

 

Če se enkrat začneš ubadat sama s sabo, ni poti nazaj, samo še naprej. Kar sicer kot si že ugotovila ni enostavno, je pa zelo zanimivo in če stvari sprejemaš, tudi vedno lepše. Postaja prijeten izziv...

 

Napisala si da gre počasi... O kako to še predobro poznam !

Tu, kjer bi človek najraje , da pritisne na gumb in se spremeni, gre najpočasneje. V glavi je že zdavnaj vse pošlihtano, v globini pa ne gre tako hitro. Preden postane Resnica, je treba vaje, drila, treninga - kot v šoli...Saj pravzaprav to je šola za življenje. In ko misliš, da neko stvar obvladaš, te v naslednjem momentu spet lošne po glavi... sicer vsakič manj, pa vendar...

 

Ampak se da, garantiram. Da se - s stalnim ponavljanjem pozitivnega, opazovenjam samega sebe in preusmerjanjem na željeno pot doseži, da vse skupaj res postane del nas, da se spremenimo (skoraj) v celoti, da ni več ponavljanja in opazovanja ampak spontano vedenje, resnična čustva... Potrpežljivost in ljubezen do sebe- ne se grajat itd...

 

Vse te stvari pišejo na vsakem koraku, marsikdo, ko spremeni v glavi, misli, da je že opravil spremembo... Pa ni tako enostavno.. x^x

Link to comment

sploh ni enostavno.

občutek imam, da, ko si resnično potisnjen ali ob zid ali v tla, ko enostavno ne zmoreš več, se predaš in takrat pufff se dogaja. Trenutno sem sama v takšni fazi, v fazi čiščenja s preteklostjo, sprememb na večjih področjih... ampak ni bilo dovolj da sem si močno želela, takrat sem si samo želela, ko nisem ensotavno zmogla več in mi je bolo vseeno, zdi se mi da je bila ključna nekakšna predaja... ne znam opisat

Link to comment

Ne gre za predajo, Ksenija. Gre za SPREJETJE.

Ko si nekako rečeš - O.K. dost mam, je pač tko.

In zadevo hočeš nočeš sprejmeš (kar sploh ni isto kot da se z njo strinjaš - samo nimaš druge kot da sprejmeš situacijo tako kot je). Ne tepeš se več s tem ali nekaj JE ali NI, kaj s tem, ČE je itd... ker enostavno uvidiš. da JE. In pika.

 

To je sploh najtežje - sprejeti stvari, ki jih ne moreš spremeniti. OZIROMA ko jih sprejmeš, se šele lahko začneš z njimi ubadati in jih tudi spreminjati, ker so TU , ker si jih v bistvu priznal.

 

Ko mislimo, da smo obnemogli in da smo se predali, smo v bistvu samo priznali problem in ga sprejeli.

Od tu gre pot samo navzgor. Zato pa pravijo, da moraš treščiti ob tla, da se začneš zares dvigat.

 

Boš videla, sedaj ti bo res lažje in šlo bo dosti hitreje.

Link to comment

Ja ... spremembe zahtevajo svoj čas. :vragec:

In res, vsakič ko mislim, da sem že osvojila lekcijo, padem v isti star cikel. Komedija ... pa vse je tako simpel v resnici. Ampak vseeno lajnam isto staro pesem. x:)x

Ah ja, čas je treba ... ampak moj ego ima s tem blazne probleme, ker si želi vse takoj!! x:px

 

Daisy, me veseli, da si že prišla do točke, ko veš da se da. :palec: x:)x

Ksenija, midve se bova pa počasi od tal odrinile, a ne? x;)x

Link to comment

Pol pa kar

Mene nekak ne več - kaj vem...

Mogoče me spet kdaj zagrabi.

 

Pa naredi samo 10 dni - malo čistilnega s sadno-zelenjavnimi sokovi. To je zelo vredu.

Link to comment

Torej, kot berem, je večinoma vsakega zemljana do posta prignala bolezen ali obup ali nekaj kar ga je spravilo in pritisnilo ob tla.

 

Nisem še pripravljena na post brez hrane in samo na sokovih.

Raje vsak teden en dan brez hrane, kot pa da se "mučim" in zafrknem 10 dnevni post.

Mislim da nisem še na točki pod nulo, zato še oklevam če sem zmožna prenesti 10 dni brez žvečenja, samo pitje sokov.

 

Se bom še javila, bom poročala kako sem se odločila.

 

Lp

Link to comment

Hoj, Mitra !

 

Ti dam popolnoma prav. Pravzaprav sploh ni treba, da bi bnila kdaj pripravljena.. Jaz do "hudega" nisem vedela da post sploh obstaja in je bilo tudi čisto vredu. Sploh nisem kak zagovornik postov na sploh in jih trenutno tudi ne delam več, ker ne čutim potrebe in vem, da ne bi z njimi pridobila kar želim... Takrat sem pač očistila telo in dobro mi je delo.

Zagovarjam stališče, da mora človek delati tisto, kar začuti v nekem trenutku da je prav zanj. Po intuiciji - in niti slučajno po nekem splošnem prepričanju in podobno :)

 

Tako da ne glede na vse kar mi tule flancamo, poslušaj samo sebe in dokler imaš v glavi pošlihtano (kar pa nekak imamo), bodo tvoje odločitve vedno dobre zate. x:)x

Link to comment

Hja,... najprej en lep pozdrav vsem!

Vstopil sem prvič skozi Lunina vrata, iščoč informacije o postenju.

Postiti se namerava oba z z ženo. Saj so naju desetletja življenaj tako ali drugače obrusila in meniva, da je tudi v najinih telesih nastopil čas za "spomladansko čiščenje".

Pride obdobje, ko vidiš da si vedno večkrat v čakalnici svojega osebnega zdravnika, da je predal z zdravili, kjer je bil ponavadi prostor za kakšne aspirine, vitamine in posušene borovnice ter obliže, vedno bolj poln razno razne kemije in da takšno zdravljenje vedno prinese nove težave in novo zalogo drog.

Prebral sem si vsa štiri nadaljevanja o postenju. Všeč so mi komentarji in seveda Marjetičina izhodišča.

 

Sam imam kar dolg stresen delavnik (8-12 ur), ki mi je pridelal, ne le enega temveč kar več čirov na dvanajstniku, želodcu in žrelu. Oba z ženo nisva ne kadilca, ne "kofetarja", ne pretirana pivca alkohola (1 - 2 enoti na teden). Tudi pri hrani poizkušava biti uravnotežena. Tukaj odstopam samo jaz z morda kakšno čokoladno dobroto preveč. Ampak menda si pa kaj le lahko privoščim?

 

Ker nimam nobene literature glede priprave na post (nisem prepričan ali jo sploh potrebujem glede velike količine informacij na netu). Obstajajo tudi nasprotujoče načini izvedb (pristopa) postenja.

Zanima me tudi ali ima kdo izkušnje s postenjem v svoji aktivni t.j. delovni dobi. Namreč, prebral sem Kolarjev članek, kjer piše o mirovanju, brezstresnem okolju, meditaciji itd. To si danes lahko privoščijo rentniki morda peščica upokojencev (kako biti miren ob mizerni pokojnini).

 

Torej, da ne bom preveč nakladal...zanima me kako ob aktivni službi uspešno izvesti postenje in morda kaj več konkretnega o pripravi na post. Vnaprej hvala za vaše izkušnje in informacije!

Link to comment

Živijo!

Glede priprave na post morda ne bi bilo odveč, da si greš iskat v kako knjižnico knjigi, ki sem ju omenila v prvem delu, predvsem v knjižici Pot prećiščevanja od Doktor Sonce je lepo napisano kako pristopiti k postu - kako en teden prej "odklapljati" hrano, da zdrsneš v post čisto neboleče in brez lakote. Mislim, da sem nekaj tega opisala tudi v blogu - 1.del. To je zelo pomembno. Od ostalih priprav - najpomembnejše so seveda psihične, pa mislim, da si s tem že razčistil :) , pa si je teba pač nabaviti določene reči - klistir, sokovnik, strgalo za jezik itd.... Saj je vse napisano.

 

Kar se tiče Kolarja, se nas je že kar nekaj, ki smo se postili, kregalo na njegovem forumu z njim, ker se nismo strinjali z njegovo teorijo. Ne zagovarja klistirja, jaz pa poznam ljudi, ki so se malodane zastrupili z izločki strupov, ker se niso klistirali. Tudi teorija o mirovanju je nenaravna in dandanes tudi praktično nemogoča. Z gibanjem na svežem zraku se telo dodatno čisti in krepi. In pa seveda - sadnozelenjavni sokovi so bistvo - saj gre za prečiščevanje, ne za izstradanje telesa z vodo...

 

Poznam vsaj tri osebe (dva znanca in prijateljica), ki so delali post ob službi. En znanec in pa moja prijateljica so se postili s sadno-zelenjavnimi sokovi, seveda sveže stisnjenimi (beri v blogu zakaj) in nista imela nobenih večjih problemov - moraš pa seveda imeti na razpolago sokove, res sveže (s tem mislim da ne tiste kupljene iz trgovine, četudi so 100% - tistri so dobri kvečjemu za večerjo), kar je v službi malo večji problem.. Prijateljica vem da si jih je srtisnila zjutraj in odnesla v službo, ko je prišla domov pa so je stisnila novega...

 

Drugi znanec pa je delal post po Breussu, ker je želel ustaviti rast sumljivega gomolja na ščitnici (kar mu je tudi uspelo, gomolj se jej zmanjšal in še danes po več letih ga skorajda ni več). Breuss predpisuje večinoma čaje in manj soka... Ta znanec je bil zelo švoh, izredno je shujšal in bil po 42 dneh čisto preč - težko je karkoli delal in hodil v služhbo. Tudi meni Breuss ni dal zadostne energije in misli, da je za prečiščevanje telesa bistveno boljši post s sadnozelenjavnimi sokovi. Korenček (katerega sem pretežno pila sama) ti da ful energije in je dober, pa še izjemno zdrav in prečiščujoč.

 

Tko da... ne vem, kaj nameravata z ženo - koliko dolgo in kakšen post..

Če t eše karkoli zanima, me lahko tudi pokličeš in se pogovoriva, piši mi na OS in ti dam GSM.. Fajn je tudi, da te nekdo spremlja, ki se je že postil, da ti da odgovroe na morebitna vprašanja. Še bolje pa se je obrniti kar morda direktno da Videnška, ki je vedno pripravlejn se pogovarjat o tem. (društvo Preporod).

 

Pri zadnjeh dveh postih sem si pomagala tudi z FHES - živo vodo, antioksidantom, ki dodatno pomaga očistiti telo (poveča pretočnost tekočine v in iz celic) in daje veliko energije. Če bi ga želel, ti ga lahko preskrbim. Gre pa seveda tudi brez tega. :) Javi se še - kako vama je uspelo .. LPM

Link to comment

Živjo in najprej hvala za pripravljenost pomagati!

 

En slab teden predpriprave je že za nama. Tako, da je danes tisti pravi prvi dan postenja. Obrala sva enako taktiko kot ti in si izbrala krajši cilj - 10 dni. Kako bo "dan potem", pa se bova individualno odločala in verjetno tudi vzpodbujala.

Tvoje opisane izkušnje so zelo dobrodošle. Te bom pa prijel za besedo, če bom/bova padla v "temo" in ti pisal v OS x;)x . Sposodil sem si nekaj Preporodovih revij, v "žlahti" imam tudi nekoga, ki se je postil 42 dni ob vodi. Njegove izkušnje sam ne bi ponavljal, ker smo vsi mislili, da ga bo pobralo. Tudi sam se je počutil zelo slabo, vendar je vztrajal do konca, ker je imel dejansko fiksno idejo, da je bolan. Posta, pravi, ne bo nikoli več ponavljal, razen če.... Fiksna ideja ostaja, je pa res, da že vrsto let (10 let) ostaja "bolj ali manj" higienoist.

Ok, to so njegove izkušnje, kot jih vidi in razume okolica, o svojih pa pričakuj izčrpno poročilo, ne glede na to ali bo uspelo ali ne. Sam sem prepričan da bo. :)

 

lp,

rogy

Link to comment

Hojla!

Super, kar pogumno vztrajajta, boš videl, da so občutki božanski, ko postaneš lahkoten...

Nimam tvojega maila, sicer bi ti poslala svoj GSM, da me lahko tudi pokličeš.

Če mi daš svoj mail (na moj mail ali mi pošlješ osebno sporočilo), ti ga pošljem.

 

LPM

Link to comment

8. dan posta...hmmm, nisem vedel, da bom tako z lahkoto prestal prvi teden posta. In to prvič v življenju!

Edino kar mi je težko, je jutranje klistiranje. Tega se človek ne more navaditi. Vsaj meni se zdi tako.

Moj postni dan poteka običajno, tako kot ste že mnogi napisali. Dodal sem edino 5 tibetanskih vaj takoj po jutranjem klistiranju. Te vaje mi dajo več energije kot morda stisnjeni sokovi zjutraj. Vsekakor pa se tudi slednjim ne mislim odpovedati xDDx

V teh dneh sem veliko razmišljal o tem kako malo hrane človek resnično potrebuje. Saj ne, da sem doživel neke vrste prebujenje, pa vendar se mi zdi, sploh ko gledam te množice prepolnih nakupovalnih vozičkov v vseh teh "megacentrih", da ne potrebujemo nobenih pospeševalcev ter hiper produkcij gensko spremenjene hrane itd. Potreben je zgolj premik v naši miselnosti in se zavedati tega kar mnogi ponavljajo, da ne živimo za to, da se hranimo, temveč, da se hranimo zato, da živimo. Ko bomo v to prepričani, bo sicer kakšen "dober sosed" propadel, zdravja ljudi in Zemlje pa bo več. Sicer tudi sam še nisem trdno prepričan, da bom lahko zapustil to potrošniško razvado, pa vendar...

10 dnevni kratkoročni cilj še ni dosežen. Vendar sem se že danes odločil, da grem na 20.

 

Srečno (tudi meni) xDDx

Link to comment

No, a vidiš ? Čestitam. Ko enkrat začneš in te potegne res ni panike.

Tibetabci so pa itak zakon !

Srečno še naprej, LP

Link to comment

16.dan posta

Od 1. do 10. dne je prav vse potekalo normalno; nobene želje po trdi hrani, nobene lakote, niti slabega počutja. Težave so nastopile 11. in 12. dan, ko me je popadla divja želja po ribah. Na vsak način sem si želel jesti dobro, pečeno ribo z grško solato :zalostko: . Če ne bi žena počela istega kot jaz, bi verjetno podlegel skušnjavi. Tako pa me je uspela prepričati, da se zadržim vsaj še kakšen dan. Torej, zelo dobro je imeti nekoga ob sebi, ki te ob krizi bodri.

Drugo zelo pomembno spoznanje je, da če ima človek pred tem težave z želodcem ("zgaga", gastritis, rane,...), naj pozabi na sadje, še posebej agrume. Če sem le te zjutraj še nekako "prebavil", so popoldan nastopile hude težave. Bolanemu želodcu kisline, ki jih vsebuje sadje škodujejo. Brskanje po internetu me je prepričalo v to. Mnogi odsvetujejo uživanje vsega sadja. V poštev pride le stisnjena sveža zelenjava. Tako sem jutranji kozarec agrumov zamenjal za sveže zelje. Bojda, da sveži zelnati sok ZDRAVI rane na želodcu. Piti ga je potrebno na tešče. Sploh ni tako slab. Energije ti pa ne da.

Čisto brez sadja tudi nisem ostal. Tista, jedilna melona (zelena) je kar pravi sadež za take kot sem jaz. Kombiniral sem jo s korenčkom in s koščkom ananasa (?).

V 14. dneh sem izgubil 12 kg (žena v istem času 5kg). Zadnja dva dneva se mi teža ni spremenila, kljub mojem vztrajanju na zelenjavnih sokovih in telesni aktivnosti (pohodništvo; tudi v breg). Ker za moj občutek vseeno prehitro izgubljam kilograme (iz 91 na 79) in sem že prava "suhljad" razmišljam, da bi kljub resnično dobremu počutju, potem po 21. dneh vendarle zaključil s postom. Ne vem pa ali bom lahko v tako kratkem času povsem pozdravil želodec, kar je bil osnovni namen posta? Če mi lahko kdo svetuje glede tega bi mu bil iz srca hvaležen!

Pa še en recept, ki je za moj okus zelo dober:

3 stebla brokolija,

3 jabolka,

1 steblo zelene,

1/2 limone

Seveda, vse sestavine "scentrifugiramo" in spijemo le sok.

Jah....Da, tudi to sem pil 2x na teden. Sem pač človek, ki greši (jabolka, limona) in nebes verjetno ne bom videl xDDx .

 

lp

Link to comment

Veseli me, da ti gre (vama gre) tako fajn.

Škoda pa je, da to pišeš tule v komentarje na moj blog, ker to berem v glavnem jaz, ne pa kaj dosti drugih. Zadevo bi moral opisati na forumu.

 

Za post je že odprto dosti tem, zadnja je tule:

http://www.lunin.net/forum/index.php?showt...entry1055502132

 

V tej temi sem danes navedla v komentarju, da delaš post in ga zanimivo opisuješ v mojem blogu ter dal alink na te tvoje komentarje.

Še bolje pa bi bilo, če bi svoj post pokomeniral direktno na forumu, da bi res videlo več ljudi kako to gre - iz prve roke x:)x

Link to comment

Pridruži se debati

You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.

Guest
Dodaj komentar ...

×   Prilepil/a si oblikovano vsebino..   Odstrani oblikovanje

  Only 75 emoji are allowed.

×   Your link has been automatically embedded.   Display as a link instead

×   Tvoja prejšnja vsebina je povrnjena.   Izprazni urejevalnik

×   You cannot paste images directly. Upload or insert images from URL.

Nalagam...
×
×
  • Objavi novo...