Biserne nitke

Da dokončam tele Blagoslove:

 

KLIC DOMOV

Duša ni zamisel ali prepričanje. Duša je izkustvo. Včasih se prebudi skozi glasbo, sanje, slikarstvo, delo ali starševstvo, včasih kar sama od sebe. Včasih nas preseneti sredi vsakdanjosti. Duhovnega izkustva se ne da naučiti, najdemo ga, naletimo nanj, odkrijemo ga, privabimo. TO se dogaja vsem ljudem, pogosto ko to najmanj pričakujemo. Mnogi se ne menijo zanje, drugi jih razvrednotijo, ali komaj zaznajo. Pa vendar nam lahko spremenijo življenje.

»Vendar pozabljam zakaj sem sploh tu. »

 

POVEZAVA

Vsakič ko nekoga velikodušno poslušamo ali spodbujamo naj poišče smisel, razmišlja o možnostih ali sanja ali upa, ali pobegne od sojenja samemu sebi in notranje kritičnosti ali se zave, da je pomemben, krepimo življenje. Vsakič ko z nekom delimo radost, blagoslavljamo življenje.

 

NEBESA IN PEKEL

Razlika med nebesi in peklom: Ljudje v peklu sedijo za mizo, ki se širi pod dobrotami. Na komolcih imajo ploščice, da si ne morejo nesti žlic v usta. Večno sedijo in zaradi obilja trpijo lakoto. V nebesih imajo tudi polno mizo, tudi deščice na komolcih. Toda ljudje v nebesih hranijo drug drugega. Mogoče si res pekel delamo sami. Razlika med peklom in nebesi je le v tem, da so v peklu pozabili kako blagoslavljati drug drugega.

 

MODREC

Potrebna so leta, preden se spomnimo, da se vsega vrednega, kar imamo dati ne naučimo iz knjig, in da nam modrosti ne more dati nobena šola. Resnični učitelji so povsod. Blagoslavljali bodo življenje v nas, dokler se nazadnje ne bomo spomnili, kako naj ga blagoslavljamo sami.

 

PRIJATELJSTVO Z ŽIVLJENJEM.

Učitelj je tisti, ki se je naučil poslušati življenje. Nekdo, ki zna dobro poslušati. Vsak pravi učitelj je le usmerjeni prst. Mogoče bomo na koncu spoznali več, če ne bomo sledili svojim učiteljem, temveč tistemu, čemur sledijo oni. Od dobrega učitelja se lahko naučimo skrivnosti poslušanja, ne pa skrivnosti življenja. Poslušati bomo morali sami.

 

POT

Mogoče le mislimo da vemo kam grem0o, medtem, ko ves čas v resnici hodimo nekam povsem drugam. Vedno sem se trudila doseči dragoceni cilj, le da sem sčasoma spoznala, da je resnični cilj, kamor so me vodile odločitve, nekaj povsem drugega. Nekaj o čemer nisem mogla vedeti, da sploh obstaja, ko sem stopila na pot. Temeljni smisel življenja si pogosto nadene masko tistega, na kar smo trenutno pozorni. Resnica je namreč, da se vedno približujemo skrivnosti, zatorej smo vedno bližje resničnemu, ko svojega cilja ne vidimo jasno.

 

VPRAŠANJE ŽIVLJENJA IN SMRTI

Spodbujati življenje v drugem je včasih precej zapleteno. So trenutki, ko ponudimo svojo moč in zaščito, vendar so naši ukrepi ponavadi začasni. Največja blagoslova, ki ju lahko damo drugemu sta vera v njegovo bitko za svobodo in pogumno spremljanje, ko prepozna moč, ki bo postala njegovo zavetje in življenjski temelj. še zlasti je pomembno verjeti v nekoga v času, ko še ne more verjeti vase. Tedaj postane naša vera njegova rešilna bilka.

 

NAGRADA

Suženjstvo ki nam preprečuje slediti svoji lastni dobroti, je notranje suženjstvo. Ujeti smo o zamisli o nevrednosti in v pomanjkanje samospoštovanja, v želje ali pohlep ali nevednost. Zasužnjeni smo v predstave o tem da smo žrtve ali upravičeni. Gre za zgodbo o strahu pred spremembo, o oprijemanju krojev in vedenjskih vzorcev, ki so malenkostni in boleči, kajti če bi jih izpustili, bi se soočili z neznanim. Spet sem zaslišala dedove besede: » Nikoli ni treba izbirati med suženjstvom in svobodo. Vedno moramo izbirati med suženjstvom in neznanim. » Svoboda zahteva pripravljenost, da žrtvujemo, kar man je najbolj domače za najbolj resnično. Da bi se osvobodili, moramo delati iz svoje intigritete in zaupati, včasih dolgo časa. Redki dosežejo obljubljeno deželo v enem dnevu. Toda mogoče je najpomembnejši del zgodbe to, da Bog ne poverja svoje naloge komu drugemu. Kadar koli se kdo za korak približa svobodi, je tam On sam.

 

 

 

Pa lep večer še naprej