KRATEK POVZETEK OSNOV, NA KATERIH TEMELJI DIETA ZA KRVNE SKUPINE ( po knjigi Anite Hessmann-Kosaris )

Vsaka krvna skupina vsebuje genetski zapis načina prehranjevanja naših prednikov in to še dandanes vpliva na vsak organizem. Iz razvoja človeške vrste je moč razbrati, kako so v določenih stopnjah razvoja nastajale različne krvne skupine, ki še danes zastopajo značilnosti načina prehrane tistega časa. Posamezne krvne skupine se med seboj razlikujejo glede na presnovo in imunski sistem.

Kako so nastale krvne skupine ?

V človeški zgodovini so se spreminjale fizične, psihične in socialne razmere oziroma lastnosti človeka. Zlasti sta se prilagodila presnova in imunski sistem, saj je moral biti človek vsem omejenim razmeram ustrezno prilagojen in kos boju za preživetje.

Krvna skupina 0 – mesojedci

Gre za najstarejšo krvno skupinočloveka, ki je bil lovec, Prehranjeval se je z mesom pobitih živali in njegova hrana je bila pretežno beljakovinska. Izoblikovala se je krvna skupina 0. Genetsko sliko tega človeka s KS0 odlikuje izjemno odporen imunski sistem in močan ohranitveni nagon. Najbolj razširjen je bil v osrednji Evropi.

Krvna skupina A - vegetarijanci

Sčasoma se človek ni mogel prehranjevati več predvsem z mesom, saj so se črede zredčile, bilo je premalo plena. V stiski je jedel vse, kar je lahko prežvečil. Ljudje so se za stalno naselili, živeli v kolibah in pričeli s poljedeljstvom. Gojili so žita, poraba mesa se je občutno zmanjšala. Nastala je krvna skupina A, domnevno v Aziji ali Srednjem vzhodu, od tam so prispeli tudi v Evropo. Prebavni sistem je izgubil sposobnost predelave hrane živalskega izvora, dobro pa prenaša hrano rastlinskega izvora.

Krvna skupina B – skoraj vsejedci

To je še mlajša KS, nastala naj bi v pogorju na vzhodu Himalaje in se prek vzhodnega dela Afrike razširila v Evropo, Azijo ter skoraj po vsej srednji, Južni in Severno Ameriki. Na splošno so to ljudstva, ki jim je skupna velika poraba fermentiranih mlečnih izdelkov.

Krvna skupina AB – moderni jedci mešane hrane

Krvna skupina AB je najmlajša in razmeroma redka. Ima jo samo približno 5% prebivalstva. Imunski sistem te skupine ima posebne značilnosti, saj je sposoben razviti protitelesa za boj z bakterijami, zato ti ljudje zelo redko zbolijo za avtoimunskimi boleznimi in alergijami. Vendar pa so po mnenju znanstvenikov zelo dovzetni za vse oblike raka. Imajo zelo občutljiv prebavni sistem. Za njih je najprimernejša mešana prehrana.

Vsaka krvna skupina ima svoj obrambni sistem

Nespremenjljive in za vsako KS značilne lastnosti, ki jih podedujemo s KS so zlasti v membranah rdečih krvničk – eritrocitov. Obrambni sistem vsakega organizma uporablja omenjene kemične lastnosti (antigene) za prepoznavanje vsiljivcev in ustvarjanje lastnih protiteles. Antigeni se prisesajo na vsiljivca in ga uničijo.

Krvna skupina ustvarja protirelesa proti drugim KS. Dokazali so, da imajo nekatere snovi v živilih podobne lastnosti kot krvna protitelesa, namreč sposobnost, da krvne celice zlepijo v strdke, to pa v organizmu povzroči enako reakcjo kot zavrnitev tujka. Poglavitni krivci za to so lektini . Gre za beljakovinske spojine, katerih naloga je spajanje z drugimi organizmi – so kot nekakšno superlepilo, katerega delci obrambnega sistema organizma uporabljajo kot sredstvo, da se lahko prilepijo na druge organizme.

Nekateri lektini, ki jih v organizem zanesemo s hrano, niso združljivi z našo krvno skupino.

Ko te beljakovine zaidejo v krvni obtok, se na slepo lotijo dela. Izberejo organ (jetra, ledvice, želodec...) in tam zlepijo krvne celice in jih tako uničijo, ravnajo skratka tako, kot bi uničevale vsiljivce v telesu ali tujek. Ker pa v drugem primeru isti lektini prizanašajo celicam druge KS, strokovnjaki menijo, da neko živilo neki KS koristi, drugi pa škodi. Zlepljanje beljakovin na celicah preprečuje normalno absorbcijo in nadaljnjo predelavo hrane.

Lektini

Najboljši primer, kako se lektini, ki jih najdemo v živilih, spremenijo v antigene za posamezne KS , je mleko

Mleko ima enake lastnosti kot KS B.Če človek s KS A zaužije mleko, se kmalu potem začne zlepljanje, kar je klasični način pri zavračanju nekega živila, saj skuša organizem na ta način zavrniti tujek. Lektini z lahkoto zdrsnejo skozi želodec (želodčna kislina ne najeda njegovega lepka). Znanstveniki menijo, da beljakovinski lektini prek želodčne sluznice zdrsnejo v krvna obtočila ali zaidejo v kri skupaj s prebavljenimi delci mleka in se pozneje naselijo nekje v telesu.

Škodo telesu naredi le ta »naseljeni« del lektinov – le-ti zlepijo velko število celic, še posebej, če gre za lektine, ki so neprimerni za posamezno krvno skupino. Našemu imunskemu sistemu se izmuzne cca 5% lektinov, ki jih zaužijemo s hrano, pozneje pa pristanejo v krvi, kjer pridejo v stik z belimi in rdečimi krvnimi telesci ter jih uničijo.

Lektine je praktično nemogoče ozločiti iz naše prehrane. Pomembno je, da smo pozorni na tiste lektine, ki jih naš organizem kot naša KS slabo prenaša.. Kdor ima npr. KS0, naj ne uživa izdelkov iz pšenice, saj mu bo škodila lepilna beljakovina gluten (oblika lektina), ki ljudem s KS 0 najbolj draži tanko črevo....

Zanimivost :

Kako posamezen organizem prenaša določena živila se preizkusi s T.I.«indikanom« .Kadar je beljaskovinska hrana slabo presnovljena, nastajajo strupene snovi »indoli«. Več ko je v seču tek snovi, bolj izrazita je modra barva urina. Osupljivopa je, da daje isto živilo pri ljudeh različnih KS različne rezultate.

Če bo indikan nekomu po zaužitju pšeničnega kruha pokazal komaj kaj barve, bo pri osebi s KS 0 pokazal tako veliko stopnjo strupenih substanc, kot da bi zaužil desetkratno količino kruha.

Kako deluje dieta ?

Zadeva je preprosta : za svoj jedilnik izbiramo samo jedi, ki ustrezajo naši KS in jih po mili volji kombiniramo z »nevtralnimi«, ki so po našem okusu.

Prebavni sistem bo tako izbrana živila z lahkoto prebavil in v celoti izrabil.

Dieta našteva hrano in poijače, ki jih ljudje s posameznimi KS posebno dobro prenašajo, in pa seveda tista, ki jih morajo povsem črtati s svojega jedilnika.

Navedene so tri kategorije živil: ustrezna – nevtralna – neustrezna

Ustrezna živila delijejo kot zdravilo

Nevtralna živila so uporabna predvsem kot prehrana

Neustrezna živila pa delujejo , zlasti če jih uživamo v večjih količinah, kot strup.

Prehrano zamenjujemo postopno, brez nasilja za svoje telo. Kot posledica iziboljševanja delovanja organizma se bodo začele izločati lepljive beljakovine lektini, telo se "čisti", kar opazimo po povečani količini sluzi - oči, jezik, pljuča ....