Zdravilna energija dreves
ZDRAVILNA ENERGIJA DREVES
Ko sem se lani novembra preselila iz stare hiše z velikim dvoriščem in vrtom preselila v blok, mi je bilo precej hudo ker ne bom imela več toliko stika z naravo, z zemljo.
Na dvorišču sta rasla dva ogromna divja kostanja, ki sta opojno dišala, ko ju je, polna cvetov, grelo spomladansko sonce. Jeseni sem nabrala –kot narekuje izročilo- točno 42 najlepših kostanjev in jih dala v pokrov škatle od čevljev ter porinila pod posteljo, da bi odvračali škodljivo sevanje...
Vsako leto me je rezveselila tudi češnja – najprej s cvetjem, ki je vzcvetelo skorajda čez noč, nato z okusnimi hrustavkami, ki so obrodile koncem junija. Velik, star in zgrbančen oreh je radodarno podarjal svojo senco in jeseni orehe – enkrat večje, drugič manjše. Če pomislim, da se nam jih včasih ni ljubilo niti pobirat... S partnerjem sva posadila smreko, simbol najine veze... imela je kak meter v višino... sedaj meri najmanj pet metrov... Potem je bila tu še na pol divja trta z grozdi sladkega in značilnega okusa šmarnice in debelo lupino, ki si jo, ko si pocuzal sredico grozdne jagode, ponavadi izpljunil .... Leta in leta sem urejala zelenjavni vrt, rože.... imela sem redčelistni javor, jasmin, španski bezeg, sivko, japonsko kutino, žajbelj.... in pa PUŠPAN.
Imam prijateljico (pravim ji moj »guru«), ki se veliko ukvarja z energijami, dela tudi z energijami dreves in zdravilnih rastlin in zna prejeti njihovo energijo ne da bi jih (zelišča) utrgala. Ona me je tudi iniciirala v dve stopnji reikija in poučevala o različnih energijah ter me včasih vzela s seboj v Volčji potok, kjer sva opazovali drevesa in občutja v njihovi bližini. V Volčjem potoku je veliko že precej razraslih pušpanov in zdelo se mi je prav nenavadno, kako me je vsak prav dobesedno poklical s svojim vonjem, ko sem šla mimo, četudi ga nisem takoj opazila. Z rokami sem šla skozi njihove veje in z užitkom vdihavala vase njihov vonj...
Potem sem naletela na knjigo (ne, pravzaprav je bilo obratno -ona je naletela name): Zdravilna energija dreves Patrice Bouchardon. Že sama kniga je tako polna energije, ki veje iz čudovitih fotografij, da jo začutiš že samo ko jo listaš.
Ker sem bila takrat v hudi stiski - boleče sem se izvijala iz partnerstva, katerega v bistvu nisem želela prekiniti in mi je bilo zato precej težko, ko se mi je vedno bolj izmikalo iz dosega rok in srca; sem z zanimanjem brala kakšno energijo nudijo drevesa in iskala kakšno pomoč mi lahko nudijo. Že od nekdaj sem namreč na morju uživala pod borovci, skušala začutiti njihovo energijo ali enostavno sedela pod njimi s podplati položenimi na njihovo deblo...
In sem ga našla – ga šla takoj kupit in ga posadila – PUŠPAN. Njegovi lastnosti sta stalnost in osvoboditev / glavno sporočilo pa odložitev bremen preteklosti, ponovna povezava s stalnostjo življenja. Vsako jutro, ko sem bila na vrtu, sva malo »pokomunicirala«.. malo sem ga pokuštrala in vdihavala njegov vonj..
No, in potem sem se, ko so se razpletle moje osebne vezi, preselila v blok. Hud udarec pri selitvi mi je še vedno to, da bo na mestu naše stare hiše, dvorišča in vrta zrasla nova, modrena, škatlasta zgradba, zaradi katere bo podrto poleg hiše še vse drevje... Kar sem lahko, sem podarila znancem, prijateljem – šli so grmi, vrtnice, celo javor, pušpan pa mi je uspelo presaditi na trato pred blok, kjer stanujem. Kostanji so letos cveteli zadnjič, prav tako češnja in oreh.. Smreka je simbolično tudi odslužila svoje... tudi njo čaka klavrn konec.
Bila sem žalostna. Resda je okrog bloka polno dreves in zelenja, travniki so polni malih marjetic, ki so mi še posebej pri srcu.... Moj pušpan je dobro prestal zimo, sedaj pa se je – kot bi ga zadela kap – kot so mi rekli strokovnjaki za rastline – začel sušiti in izgleda, da ne bo preživel. Še en »udarec« več... Zima je minila...
Pa je tu pomlad in topli dnevi, vse cveti in diši. Z mojo malo kužo sem začela hodit po okolišnjih ulicah in končno gledat okoli sebe – in našla sem kar sem iskala. Svoj Volčji potok, svoje dvorišče in vrt....
Že spomladi je pri sosednji hiši pisano cvetela ograja, sestavljena iz forzicije in kitajske kutine. Travnik med to hišo in blokom, ki je v bistvu »nikogaršnja zemlja« in ga nihče ne kosi, je zrasel in vzcvetel .. vse diši in je polno barv, kot bi hodil po cvetočem polju...
Sprehod začneva pod drevoredom javorjev. Nato zavijeva na sosednjo cesto, kjer se košatijo lipe – ena za drugo. Cvetijo in božansko dišijo. Čebele se pasejo na cvetkih in komaj letajo, tako imajo že polne žepke na nogah.
Ko zavijeva na sprehajalno stezo, se znajdeva zopet v lipovem drevoredu. Lipa mi daje občutek izrednega miru, sprostitve in svobode- kot da diham bolj sproščeno in svobodno... tudi svobodneje v duši... Na koncu steze je tlakovano preddverje stavbe, kjer je na škarpi nasajenih nešteto malih pušpančkov, ki me vabijo s svojim vonjem. Prijetno jih je malo pokuštrati po listkih....
Za vogalom, na naslednji ulici, najprej srečava dva velika oreha, ki stegujeta veje čez ograjo na pločnik. V njiihovi senci postojim in jih skušam začutiti. Malo naprej raste na zanemarjenem dovozu v garažo individualne hiše na tisoče različnih cvetic, med njimi ogromno maka in turških nageljnov. Vse divje, neurejeno in čudovito. Mak – kot na polju ?! Vzdolž ulice so nizke hiške z urejenimi vrtovi, kjer lahko občudujem smreko, jelko, cedro, krasen bor, pa češnjo in rdečelistni javor......
In svoj mini meditativni sprehod končam s prečkanjem cvetočega travnička... pa na koncu pred blokom mimo mojega ubogega pušpana, za katerega se trudim z vsemi silami, da bi preživel.... (gnojim ga, dajem mu posebno hranivo za korenine, obdala sem ga z ograjco, da ne bi po njem lulali psi ...). Morda pa je svojo nalogo opravil tudi on... ??
In seveda na balkonu moja mandarina, ki je imela letos skoraj 50 cvetov in sedaj so na njigovih mestih že male zelene okrogle bunkice... Lani jih je večina odpadla, dozorela pa je ena sama okusna mandarina. Upam, da bo letos dobra bera. ( slike moje mandarine so tule: http://www.marjetice.com/neretva.htm )
Energija dreves je energija, ki se je večine ljudi niti ne zaveda (še najmanj tisti, ki brezsrčno pretirano obrezujejo vsa drevesa po vrsti in iz njih delajo dobesedno kriplje).
Vsako drevo ima svoje sporočilo, svojo posebno energijo. V nadaljevanju bom opisala nekaj naših najbolj znanih dreves in njihove verte energij, njihova sporočila. Morda bo kdo ugotovil, da mu res nekatera drevesa dajejo določene prijetne občutke.......
Na koncu pa tudi na kratko, kako se približamo takšni energiji, kako jo sprejmemo, čeprav menim, da tisti, ki jim je do tega, to začutijo že sami od sebe...
2 komentarja
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.