Zemljo spirajo nežne kapljice dežja..... Tako lahko spiramo z dobrimi in pozitivnimi mislimi svojo dušo, ki ima zagotovo veliko prahu, ki ga želimo sprati s sebe.... To so boleče izkušnje, to so slabi trenutki.....ponavadi krivimo druge ali sami sebe, potem pa se to nabira in nabira, da smo kot nesprana cota za prah.....

Dežek rosi, listje na drevju in trava postajajo lepi, zeleni, sveži in ob tem si dam lep sproščujoč CD, kjer morje buči in valovi, kjer delfini in orke prepevajo hvalnico bogu morja - Pozejdonu.

Mir se seli v dušo in blišč notranje čistoče se kaže v umirjenosti in nasmehu, ki ga lahko dam vsakomur, ki ga srečam in je ob meni.

Nasmeh je darilo, ki ga je tako lepo deliti, saj je sedanji čas poln mrkih, jeznih pogledov in srečen dan, ko je tega malo ali skoraj nič.

Če ste brali malo moj blogec, ali vsaj tale delček, vam želim, da si napolnete dušo in srce z lepoto umirjenosti, a vseeno ne pozabite, da je aktiven dan, dan, ko zares živimo.