05.07.2006

OK, zdaj lahko napišem tole zgodbico.. sva se z Vesno vmes odločili, da ne bova nič pisali kaj se dogaja, ker je blo precej grozno.. ampak je situacija rešena, tko da iz današnje perspektive izgleda stvar za crknit smešna..

Prej pa ni bila v bistvu..sva se ukvarjali z mislimi v stilu: kaj bi, če bi se tole morale odločat za človeka.. pustit ga umret nekje blizu tebe, brez da lahko kaj narediš..

OK, ne bom še enkrat pisala, je Vesna dost dobro opisala celo situacijo, tko da vam kopiram iz njenega bloga.. samo še fotke bom vmes vtaknila (ja, tolk se nama je cufal, da sva se histerično režale vmes in se odločile, da fotkava kaj počneva..) bom samo kaj dodajala, iz moje perspektive

Ja, res je, macek se je vrnu!!!

Ok, bom zdej razlozila celo zgodbo, ceprov sva se s sabino najprej zmenile, da tega ne bova razlagale, ker je blo mal

noro... skratka, v nedeljo zvecer je macek zginu. v redu, ni problema, se bo ze vrnu. potem ga ni blo se cel ponedeljek... tukaj je blo 40 stopinj, tako da je blo ful cudno, da se ni vrnu vsaj jest in pit. ker glede na to, da smo v petem nadstropju v bistvu ni variante, da bi kje dobil za pit. sva ga pa ves cas klicale z vseh oken in terase, da bi se pa mogoce le odlocil prit domov! okol pol enih sva se spravljale spat in slisim sabino ki mi z drugega konca stanovanja vpije, da slisi macka mijavkat. ok, zakon, nasli sva ga!

hm, ja, ni zakon. iz okna najine spalnice se ga je slisal da mijavka ne na strehi, ampak na podstresju. in sva ga klicale in vse, pa ni hotu prit, samo ful je jokal. pac, tu v granadi itak povezejo vse strehe in terase na eni ulici, tako da nimam pojma, kje mu je uspelo prit na podstresje, dol pa ni mogel. in pol nisva vedle kaj....

tukaj se zacne nora zgodba, napol podobna kaksnemu delu mcgyverja, napol pa psiholoskemu trilerju. ce sva se vsedle na okensko polico in fajn stegnile vrat, sva lahko pod nadstreskom lahko vidle lukno, od koder je prihajalo mijavkanje. (v bistvu sva najprej stegovali roko s fotoaparatom in fotkali v temo, da bi vidli kako zgleda una luknja, kjer je maček..) pod najinim oknom je namrec ze streha sosednje bajte, ki je eno nadstropje nizja. no, in sabina se je odlocila, da bo po strehi splezala do macka in ga potegnila ven. in potem se je zacela psiholoska vojna. mislim, glede na to, da sva v petem nadstropju, bajta je po mojem se iz mavrskih casov.... seveda nisem bla navdusena nad idejo, da jo bom pustila in gledala, kako pleza po strmi in prepereli strehi! je pa res, da mackona nisva mogle pustit na podstresju in ponoci poslusat, kako nama hodi nad stropom in joka, ker ocitno ni mogel prit ven. in glede na to, da je bil ze vec kot 24 ur brez vode..... v tiste pol ure razmisljanja je bilo vsega po malem: prepira, solz, veselja, ker sva ga nasli in obupa, ker nisva vedeli kaj naj. sabina se je odlocila, da bo plezala. fak, ne mores! halo, to je pet nadstropij, pa ceprav imajo spodnji sosedje teraso, to se nic ne pomeni, ce ti samo majckeno spodrsne, ce se kasen od stresnikov zamaje.... fak! ampak ja, kako naj bi jo prepricala? sama bi verjetno naredila nekaj podobnega, ce bi slo za nikija...

ja nic, gremo pol vsaj poiskat vrv, da te bom varovala, ne? na terasi sva s pipe odvili slauf, sabini sem ga na vso moc zategnila okrog pasu (bilo mi je zal, da nisem nikoli bila pri tabornikih ali skavtih, kaksen fajn vozel bi prisel zelo prav...), zavozljala kolikor sem lahko, drug konec zavezala okrog pasu sebi in se je zacelo. z namizno lucko sem ji osvetlila streho, sabina pa je z mobitelom v ustih zacela plezat kaksnih pet metrov po strehi do nadstreska. macek je bil...hm, tezko razlozit, ampak ni mogel skocit na streho, ker je bla vmes meter in pol dolga in 30 cm siroka lukna do prvega nadstropja. ok, macek torej rabi most ali nekaj podobnega. sabina se je vrnila, zaceli sva iskat kaksno desko. se dobro, da nama stanovanje tako razpada-iz ene od omar sva zbile eno polico, sabina je sla se enkrat gor....

ni bilo vredu. poiskat bi morali se enkrat daljso desko in nekako nardit vzvod, da bi jo sabina lahko zadrzala, ko bi nanjo stopil 5-kilski macek.... ja nic, sabina je laufala do avta po baterijo(svetilko) in ta mocen rjav selotejp. (Avto je drugač ene 15 minut stran, v garaži... ki je bila zaklenjena ponoči in sem morala trkat varnostniku, da mi je odprl.. pol mu ni blo nič jasno, ko sem brez avta nazaj ven prišla..) vmes se je vrnil tudi nelson in ga je skoraj zadela kap, ko je videl kaj pocneva. sej, sva mu lepo razlozili, da se naj pac dela, kot da nicesar ne ve, in da pac to morva nardit, ker macka ne morva kar pustit da umre tam gor. reku je samo, da zdaj ve, kako so nora slovenska dekleta in sel. in ko se je sabina ravno se enkrat odpravljala na streho (vmes sva na desko s selotejpom prilepili se metlo) se je nelson vrnil v najino sobo in je potem on varoval s sabino. se prej je ful lepo povedal, da v bistvu steka... a girl has to do what a girl has to do...

spet se ni izslo, ker je bila deska presiroka in se vedno prekratka. prelomili smo jo po dolgem na pol, zlepili s selotejpom, ampak macek ni hotu stopit gor. s sprednjima dvema tackama je ze stal gor, potem se je pa ustrasu in se umaknu nazaj. okol 4h zjutraj smo odnehali, macku pustili most na pol zataknjen tam gor, nelsonu sva pa mogli obljubit da sami ne bova vec hodili na streho. in dejansko je blo ful mucno lezat v postli in ga poslusat, kako se sprehaja in praska in mijavka....

naslednji dan (v torek) sva vstali ob 7h - v bistvu niti nisva mogli spat. macka ni blo vec slisat, midve sva pa iskali kaksen drug nacin, da bi ga lahko spravili od tam. mogoce bi lahko neka manjsa vrata v kopalnici vodila na podstresje, ampak so bila zaklenjena s kljucavnico. poskusali sva vrata snet s tecajev, odtrgat del podboja, prerezat kljucavnico ali jo celo odklenit z dvema zickama. ni slo. potem sva ogledalce prilepile na eno zlico in ga vtaknili skozi spranjo pri vratih, da bi videli, kaj sploh je tam. potem sva kar poklicali lolo (najino stanodajalko), in je bila ful prijazna in je ne vem kje poiskala kljuc in nama ga prinesla. no, na koncu iz tega ni bilo nic, tam je bila samo ena sobica s kramo, ni pa se dalo prit na podstresje. ugotovili sva, da bo treba it se enkrat na streho in poskust se podaljsat most. najprej je sabina splezala po most, ki sva ga prej pustili gor, sva ga podaljsali, prelepili, dodali se en rocaj od metle in se enkrat jovo na novo... ampak macka je bilo ocitno tako strah, da ni hotel stopit na most. po kaksne pol ure poskusanja je sabina spet pustila "konstrukcijo" na strehi, jo utrdila s selotejpom in podlozila, da se ne bi zagugala, ce bi macek stopil nanjo. potem sva lahko samo se upali, da bo ugotovil, da je dovolj varno, in da se bo vrnil.

Meni je tole popoldne minilo ful čudno.. med hojo do trgovine sem razmišljala kaj čutim.. nič.. sploh nisem imela nobenih čustev v sebi.. faaakk, grozen občutek. dejansko bom pustila, da mi maček umre na strehi al kaj..

šla domov, precej v čudnem stanju.. nekako sem odklopla vsa čustva, očitno.. mi je po eni strani všeč to, očitno sem sposobna to naredit v kriznih situacijah in kao racionalno delovat.. približno.. No, popoldne me je klical oči.. da ne morem pustit mačka, da plačamo kar že bo, da naj pokličem gasilce al pa une, ki odkrivajo strehe... Nisem več vedla kaj naj naredim.. šla v 4. nadstropje, stala 10 minut pred vrati (Lola, stanodajalka, naj bi bila tam) in se odločala a ji zatešim naj kliče folk, da rešimo mačka al kaj naj naredim.. stopim do terase in --- --- --- po terasi mi mačkon prihaja nasproti!!! sam spustila sem ga notem, se sesedla ob steno in tulila kot dež...

zvecer, ko sem bila na tecaju, mi je okrog 8h sabina poslala sms, da se je macek vrnil-jeeesssss!!!! ves dehidriran (na strehi je bil dva dni in dve noci pri 40 stopinjah) in sestradan in umazan in smrdec po golobih. najprej je bil delezen hrane in vode, takoj zatem pa "ornk" tusa. od vceraj naprej je macek ali notri ali pa na terasi, privezan na povodcu. ena takale izkusnja je bila cisto dovolj...

aha, se nelsonov komentar, ko sva vceraj zjutraj po treh urah spanja vstali obe pomeckani, utrujeni in zaskrbljeni: vajino nocno zivljenje v granadi je pa zelo zanimivo ze takoj od prvega dne tukaj! hm, ja, tut ce ne...[/i]

Dogaja: * Vesna ima isto knjigo za španščino, kot sem jo imela jaz na faksu, tko da bova lahko skupaj delali.. jaz moram itak vse ponovit za september, ona pa od začetka. Super

* Služba super. Tamaladva ful fajn. Govorita tko noro dobro angleščino, da se čudim vsakič posebej... očitno obstajajo angleški vrtci, ki dejansko učinkujejo, ne pa tko kot tisto, kar sem vidla v Madridu...

* Šibam domov, Tristana čaka še en tuš, ker smrdi po golobih