Vedno je tako, da Mnogo ni jemati kot

neomejenost izbiranja in zavračanja

temveč kot zbir malih trenutkov, malenkosti,

ki švignejo mimo nezaznavno

in se dejansko razblinejo, vsaj tako se zdi,

ker nimajo pripadajočih elementov,

kateri vzporedno tvorijo formo in

doživljajo usodo milnih mehurčkov,

katere brezbrižno opazujemo - ali pa še celo to ne

in se pred našimi očmi kar razblinijo

in katere nadomestijo tudi drugi, isto usodo doživljajoči

za nas nepomembni dejavniki.

Tako tudi mnogi mali trenutki, mnoge male, nepomembne stvari - ker niso v milosti naklanjanja nikkršne pozornosti - ne morejo tvoriti kot skupek enakih, nikakršnjih zaznavanj katerih koli smernic, ki bi utegnile biti pomembne

za formiranje katere od številnih možnih kombinacij v smeri iskanja nekakšne sledi pri izbiranju ene od številnih vzporednih poti

in stranpoti proti cilju, kateremu smo namenili del svojega časa, ki se nehote izniči v tem namenu.