Človek v otroštvu pomena svojih misli ne more opredeliti v celoti,

ker se bliskovito spreminjajo

v jedru

in nimajo podlage izkušenj,

katere se - kasneje - pokažejo kot val nasprotij,

ki ne dopuščajo možnosti

združitve delcev v celoto po primarnem vzorcu neke ideje, kateri v začetku nastajanja ni bila lastna izkušnja,

katera se kasneje pojavi

v obremenilni obliki.

In vendar je človek - kot otrok - najpametnejši