Nemirno gledam predse in

pogledujem proti peščeni poti,

po kateri naj bi prišla ti,

vsaj rekla si, da prideš...

in verjel sem zares v to...

Nisem te poznal in

niti videl te še nisem,

pa vendar sem vedel, kdo si

in ti si me poznala

kot nekoga od tam...

popotnika na poti...

In opazim trepetajoč,

kako se približuješ...

stopaš čez prometno cesto

in siješ, ne, žariš...

od notranje lepote

in lepa si bolj

kot bi si lahko želel...

Prestopiš nizko oviro

in le korak, dva me loči še od tebe...

srce je nemirno, kliče v nebo...

hvaležno za ta dan...

za ta trenutek...

Pristopiš...

klobuček ti zakriva lice...

pa vendar je jasen tvoj obraz

in iskren je tvoj nasmeh...

podava si roke v pozdrav

in beseda ali dve

in tisoč iz srca...

Ničesar ni...

bolj pomembnega ta hip...

Zagledam se v tvoje oči...

v neba modrino

in se prepričam, da

so zadaj skrite zvezde...

Trenutek je obstal...

in prešel...

odideva vsak svojo pot

in spoznanje se obarva

v najlepših barvah mavrice...

prekineva dotik...

moja roka ni prazna...

majhno darilce iz srca

in večje tisto,katerega ne opaziš...

v katerem dajem sebe...

http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg