Kamorkoli pojdem

in se v obliki sence pomešam med tujci,

iščoč in spoznavajoč nove izkušnje

z druge strani obale...

je v resnici nepomembno

v primerjavi s prepričanjem,

da so le utrinki tisti,

kateri se bohotijo

po temni modrini,

medtem, ko edini sij

prihaja od zvezde, katera je tam,

ne glede na vse spektakle,

delujoče naokrog...

Kamorkoli pojdem

nisem v resnici nikamor šel

brez tebe

in sem vedno tam,

kjer sem, ko si, ki si

in sem tam celo, ko nisem

in, ko tebe ni...

četudi si vedno tam, kjer sem

in sem tam, kjer si...

Novo jutro je prebujeno

in v osvežilni rosi

cvetje zadovoljno dviga pogled

v sonce, ki prihaja

v vsej svoji lepoti...

In vse je v redu...

ker prepoznaš nov dan...

http://img.youtube.com/vi/jBeHeb4lVJA/2.jpg