Ne mi tega delat :)
Kot popek bel v življenje moje
tiho vstopil si obotavljaje.
Bil si plah, topel in prijazen
kakor ne utrgan cvet nakazan.
Ogrel moje mrzlo si srce,
s teboj dnevi dobili so ime.
Dolgo sem tajila v sebi,
priznala nisem, da prav ti si tisti.
Razburkal mirno si življenje,
zdaj v srcu mojem nežno je drhtenje,
Dan preveša se v noč,
duša prazna kliče na pomoč.
Želim le malo tvoje nežnosti,
dotika rok in ne brzdane strasti,
da skupaj uzreva jutranje zarje ples
v toplem objemu najinih teles.
Prepozno sem ti to priznala
odgovor tvoj sila je neznana.
Čas beži kot divja reka,
teče in poplavlja, gre naprej.
Moje rane so globoke,
so kot struga reke
Utapljam se v njej.
rane večje so kot prej.
Zakaj šele sedaj zavedam se,
da izdala sem srce
in moja sreča šla je z njim?
68 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.