Zverinske modrosti (PRIVATE CLUB)

Na vseh utrujajočih in samotnih poteh,

ali še slišiš moj iskreni smeh ?

Prepričana sem, bolj kot kdajkoli prej...včasih tudi smeh odzvanja tako kot mehlke besede

Kadar se cilji nam umaknejo v temo,

ko sebi in drugim obljubimo tišino,

ne iščemo več nikogar, ki ga ljubimo,

ko še svojo in tujo preziramo bolečino;

ja takrat, takrat počasi že umiramo.

 

 

 

Drevo stoji pokončno in vzravnano.

Srce bije v svojem ritmu, poskočno.

Srce ve , naj si je dokončno.

 

Telo je spočito in spokorjeno.

Izmučila me je neizmernost vsega,

ljubezni, veselja, sreče, bolečine,

nezavedanja drugih in sebe.

 

Kar v nočeh sem iskala, za kar sem jokala,

želela in hrepenela,

se je zjutraj zbudilo , se razveselilo

sonce novega jutra me je vzdramilo.

 

Šla sem tja kjer moja duša sanja,

reka zelena teče in žubori, odplavlja,

vse kar je bilo neizmernega se odpravlja,

se umirja in išče resničnost, ustavlja.

 

Na začetku bo šlo počasi, umirjeno,

brez hotenj in obljub,

vse polno bo praznine,

vztrajati se splača, vse nekoč mine

Nekje se življenje ustavi in vrača. Tja, kjer so najlepši kotički spominov.

Šeenkrat si želi nekdanjih besed, nekdanjih pogledov, nasmehov - izginule mledosti.

 

On ve zame. In tudi za čustva, ki so bila nekoč moja, a jih sedaj nočem več poznati,

le spominjam se jih. In še to ne več vedno...nikoli ni znal podariti toplih besed,

venomer sva govorila o nečem, kar nama je bilo blizu a vendar tako prekleto daleč, ker midva,

Midva si nikoli nisva stala nasproti, zazrta drug v drugega, taka, kakršna sva,

brez zunanjega sveta okoli naju.

 

 

Vedno je nekaj odveč in to me moti.

 

On ve zame. Ve, da se znam smejati, čeprav z njim sem redkokdaj nasmejana.

Resnobni izraz na obrazu morda izpričuje žalost,

a vendar, mar pozna oba moja jaza.

Notranjega, ki se smeje in želi živeti.

Zunanjega, zazrtega v svet, ker mora živeti, čeprav nehote.

Kje se stikata ti dve podobi, nevem.

In tudi nikoli nočem vedeti.

Vedno je nekaj neznanega in to me moti.

 

Nekje se življenje ustavi in vrača.

Koliko časa se vrača, Ne vem.

Vem le, da se nikoli več ne vrne