Ksena in njen brlogec (PUBLIC)

o šit, grozne sanje, polne dogajanj, pa niti ne vem če se bom vsega spomnila....

včasih se sprašujem če je vrstni red sanj pomemben, ker ko se zbudim, se mi zdi, da se najprej spomnim tistega, kar je najbolj grozno, potem pa še ostali delčki... no pa da vidim, kaj bom izluščila...

Bila sem na obisku pri svojem tastu, v bolnici... v resnici je že na drugi strani tančice... šla sem po nekih stopnicah, nato sem stala na enem polju, z otrokom v naročju, plesala sem in bila vesela... nato srečam eno skupino ljudi, se mi zdi da smo povezani... želijo imeti otroka... bila sem kot malce višje od njih, ker vem da sem otroka podala dol... in ko ga je že držala oz. se je meni zdelo da ga drži, sem ga spustila ona pa se je umaknila... padel je na tla... zdi se mi da je bila punčka, nisem pa prepričana... tam se je znašel en človek, ki jo je vzel v roke, me prepadeno gledal in govoril, tole je pa hudo... stekla sem nazaj v bolnico, med vratami so me sestre, na vrh stopnic ustavile (ta stavba je v drugih sanjah poleg bolnišnice tudi šola, večkrat se pojavi), da imajo nek seminar ter da ne morem noter... jaz sem jokala, da se bom potem zbudila, da pa moram vedeti kaj sem storila tastu... rekla je, da se je stanje poslabšalo, ter da ne ve če bo srce ter pljuča zdržalo... bilo mi je čudno, ker sem vedela, da je zaradi tega umrl... prosila sem da grem k njem... tašča je stala zraven in me tolažila, moj me je gledal zelo zgroženo in nikakor jim nisem mogla dopovedat, da nisem jaz spustila tiste deklice...nato se spomnim, da sem eno starejšo osebo peljala po eni ulici na sprehod, da sem ji želela neki povedati oz. pokazati (lahko bi bila tudi tašča). Bilo ji je všeč, ker je med hišami tekla voda... ampak jaz sem ji dopovedovala, da kadar pa naraste, je tam vse poplavljeno, ona pa je videla ob vodi prah... Ne spomnim se kakšna voda je bila, mogoče kalna...nato sva prišli do konca ulice (ta ulica drugače obstaja v kraju, kjer sem jaz živela, samo da voda ne teče med hišami, temveč je potok zadaj za ulico)... pred nama je bil travnik, na koncu travnika en most (tega ni v real.).. na mostu je videla neko moško osebo (od mojega fotrčka bratranec v real.) ni ga želela srečati, zato sem jo peljala po travniku do dreves, želela sem ji pokazati rekreativno letalo, bilo je ful lepo rdeče in belo, tisto letalo je bilo kar malce preveliko v primerjavi z drugo okolico v sanjah... bila je navdušena, mene j pa še vedno bolelo da sem spustila punčko... prišle sva do hiše tega moškega in ta naju je pričakal zunaj, peljal naju je v hišo, tam sem govorila s svojimi sorodniki...vem da sem enemu fantu rekla, če bi me pa v real. srečal, me pa niti spoznal ne bi, niti vedel ne bi da sva povezana...hiša je bila prostorna... povedali so mi, da so v časopisu brali kaj se mi je zgodilo... novica ni bil prava... želela sem da odideva... ko sem prišla ven, je hiša stala na nekem hribčku... s tem fantom sem sedla v nek velik avto - v sanjah sem rekla, kaj je dobre barve tale Mustang - bil je olivno zelene, bleščeče, spreminjal se je iz zelene v violo, tako nekak mešano... rekel je da me bo odpeljal v mesto... obrnila sem se in videla prijateljico (mami od Učenika), da se pelje za nama v čudnem motorju, tako malce nezemeljskem, oče pa je sedel na motorju,vendar je bil sedež fulll višje... torej je od tiste družbe od prej ostal samo ta fant... med vožnjo sva se pogovarjala kaj se mi je pripetilo, in vem,da sem rekla, da se to ni zgodilo prvič, da so se me poskušali okrivit že za nesrečo (opisovala sem nesrečo, ki se je res zgodila - že v drugih sanjah se mi je pojavila v sanjah), ... nato me je peljal domov... sedla sem za računalnik, dal mi je neko geslo.... ker sem geslo zafrčkala, so mi poslali na email novega, ampak ne na njegov temveč na moj... vem da sem videla neko ime, vem katero in sem pomislila, da je prijaveljen na bratovo ime... razmišljala sem kako mu sporočit, da nima več istega gesla... nato sem govorila z očetom od učenika, sem rekla, če sta daleč šla, ker na prvem ovinku, ko sva šla midva desno gor, sta onadva zavila levo dol... je rekel, da sta morala tankati, ter da sta šla v trgovino, ter zapravila ne vem eno čudno valuto keša mi je povedal...

a sem še kaj spustila.. hm ne vem...

po dolgem času so to spet sanje, za katere vem, da so me kr predrmale ....

je pa zanimivo, da se mi je sanjalo o tastu, ker on me je imel ful rad in recimo ko je vedel da umira, mu je bilo najbolj žal, da ne bova spila tisti kozarec vinčka... in resnično v real lajfu nimam občutka, da bi ga karkoli prizadela, ali se počutila da nisem razrešila odnosa.... ok, nisem ga ravno oboževala, ampak spoštovala sem ga pa... grem danes svečko prižgat...

nimm pojma, kaj bi to pomenilo... najbolj se mi je vtisnila tista punčka, pa avto, ta fant...

Sanje danes - hm... spomnim se samo delčkov... gozd, koča, nekoga sem šla obiskat (spet žensko), gledala sem po drevesih in iskala veverico, ne vem zakaj mi je bila v sanjah pomembna... kar naenkrat je švignila po drevesu navzgor, drevo je bilo ogromno, usmerila sem pogleda nanjo in čudno se mi je zdelo, da je imela popolnoma črn gobček, vendar se mi ne zdi, da bi bil od veverice... lahko da vendar je bila tudi ta slika povečana... torej mi veverica prinaša sporočilo... občutki v gozdu, ne vem, nič posebnega....

drugo dogajanje - gledala sem eno dekle, ki je skakala v vodo, bilo jo je strah, naj bi hm kako naj povem, iz skale skočiš v morje, ampak moraš leteti nekaj časa vodoravno, da priletiš v globoko vodo, če ne se raztreščiš... v njenih očeh sem videla strah, eno dekle pred njo je skočilo, brez problemčkov, to dekle pa je spremenila skok v desno, kjer je bila takoj ob skalah globoka voda... rešila si je kožo, čeprav ni bila njena kaj vem učiteljica trenerka zadovoljna... kar naenkrat sem se znašla v sanjah sama v vodi, bil je bolj bazen, iz skale sem skočila v vodo, ampak predno sem šla pod vodo sem se domislila, da itak lahko še podaljšam let, tko da sem nad vodno globino kar nekaj časa drsela, prehitela tisto trenerko karkoli je že bila in tik pred koncem bazena, zdrsnila v vodo... torej sem letela... v sanjah sem ob tem dobila domač občutek, da to večkrat počnem...naslednje dogajanje... z malo sva šli do ene službene stranke, vem da je bilo prej še nekaj povezano s službo, ampak se ne spomnim kaj, samo vem, da sem imela prijetne občutke, dobila neko potrditev... no prideva s Tami do te stranke (s katero tudi v real. lajfu dobro poslovno sodelujem), stavba je bila ista, le namesto trgovine je bila gostilna... do tja naju je pripeljal šef (spet me drugi vozijo), nekako sem imela filing da mi zaupa, da vem kaj delam... tam sem ustavila eno natakarico in vprašala če lahko pokliče lastnika... sedla sem za mizo. Kar naenkrat je bilo okrog sosednje mizo polno otrok, Katja Kurent je dajala avtograme... nasmehnila se mi je in rekla o lejj o ... mi je bilo žal da ni Tami zraven (kam je šla vmes nimam pojma). šla je ven z otroki, se mi je zdelo da ima poškodovano nogo....potem tam govorim z enimi ljudmi, nekaj sem rekla narobe, to vem, ker se je za menoj oglasil šef te gostilne, , se nasmehnil in rekel, kaj pa govoriš... oddahnila sem se, ker je imela na listku vse napisano, zaradi česar sem prišla sem.... nato pa spomin na sanje zbledi...

zbudila sem se totalno mokra (pa ni bilo vroče v stanovanju) od las mi je teklo... očitno sem bila v zelo globokih sanjah...

Iščeš znane stvari, iščeš pravzaprav rešitev problema, ki je že rešen, samo še realizirati ga moraš. Čakaš pravi trenutek, čakaš na znak, da lahko začneš s svojim načrtom. Veš, da ti bo uspelo in veš, da je zaključek vsega kar ti ne da miru pred vrati. Veš, da boš potegnila črto, pa vendarle odlašaš. Verjetno zato, ker veš, da jo boš potegnila za vedno, ne da bi se enkrat z obžalovanjem ozrla. Zrla boš pred sabo v svojo prihodnost, ki ti bo prinesla veliko zmag, katere boš znala ob pravem trenutku vnovčiti in narediti iz njih kar je največ mogoče. To je šele začetek, kaj šele ti bo prineslo nadaljevanje.

včeraj se je v sanjih prišla poslovit teta,... danes sem imela zelo raznolike sanje... nepomembne... čerpav mi je en delček sanj ostal še posebej v spominu - verjetno tisti pomemben del... bila sem pri mami, k njej sem od nekje prišla s čistili, predvidevam, da me je poslala ponje v trgovino... nato se pogovarjava in ker ona nekaj dela v kuhinji, sem se spravila jaz čistit vrata, oz. okvirje vrat... ne spomnim se ali so bila vrata odprta ali zaprta... kuhinjska so bila sigurno odprta, ker sem se pogovarjala z njo...

namesto da bi šla skoznje, sem čistila prehod ane

danes sem imela spet dvojne sanje, al pa ene tko različnih scenarijev, mi je pa malce žal, ker se drugih ne spomnim - dokler sem ležala še, sem ša delala sklepe zakaj kako, se postavim na noge, puf, tema ne sanj ne sklepov... tkole tisto kar se spomnim:

z malo sva hodili po gozdu, ob poti so bile češnje, ful polne drobnih malih sadežev... sem jih nabirala za malo, nato sva šli mimo enih travnikov in hiš, sem razmišljala če so to višnje ker so bile res male, rdeča barva pa je kr žarela v sanjah... spomnim se sladkega okusa, ko sem jih sprobala, dajala sem jih v žep in nato tamali... nato sva šli mimo ene hiše... okrog hiše je bila sama rdečina, nisem še videla tolk polnih češenj, pa barva me je v sanjah prav vabila... noro... čeprav sem jih rabutala, se nisem nič ozirala če me bo kdo videl... pa noto se nisem ustavljala, tko med hojo sem utrgala po kakšen sadež... nato se je v sanjah slika spremenila in sem tekla, pri eni hiši sem se z neko dečvo (starosti ne vem, lahko tudi odrasla) pogovarjala in sem pičela s tekom po klancu navzgor, no pri tem teku je pa bela barva mikice vzbudila mojo pozornost... Vpila je name, da ne bom zmotla, jaz pa sem bila prepričana, da je tole mala malca... tekla sem mimo hiš (mogoče celo istih kot prej) do ene koče... tam je bilo polno folka, predvsem prijateljev do očeta, mislim, da njegovi lovski frendi... spraševala sem če atija ni, pa so pokazali kje sedi... bilo je polno glasnega govorenja... ko sem pritekla do njega, mi je nakazal, naj mu sedem na nogo... počutila sem se prijetno...

naslednje sanje, evo pa sem tam... vem da se je dogajalo v enem prostoru, da sem bila pokrita z nečem, kot v enem zaboju, hm, recimo kot mumija, al pa tisto, da bi me nekdo pokril z vejami in listjem, vendar v prostoru... mogoče sem celo postala nevidna... ne vem, občutek ni bil slab, prej super filing... nato sem dobila dvoje stvari, razmišljala sem v sanjah in potem, ko sem se zbudila zakaj to dvoje, kaj pomeni, če dobiš to dvoje... sedaj nimam pojma... samo vem da sem dobila dvoje stvari, pa se mi zdi, da od šefinje... ampak res, do trenutka ko se ne obrnem in vstanem, se spominjam sanj, nato je tema, kot izbrisane, kot bi nekdo želel, da to ostane tam, na drugi srani, v astralu...

že dve noči imam neprijetne sanje, niso more, ker vem da so sanje, da sanjam... škoda da se večkrat v sanjah ne poslužim možnosti kreiranja sanj.. včeraj sem sanjala da sem morala (kot nek test) pridit čez vodo (mislim da smo plavali) nekak bazen v katerem so bili čisto majhni morski psi... ampak tko kot postrv veliki... in predno sem šla v vodo, sem pogledala kje se nahajajo, bili so na drugi strani, le eden je bil v bližini... mislim da so bili 4 morski psi... no potem ko sem prišla uspešno čez oviro, sem pa šla čez cel bazen (ne vem sicer zakaj) in sem razmišljala ne v sanjah, kot opazovalec, ker sem sama sebe opazovala v sanjah, da sem čisto pozabila na te morske pse... mislim da je bil to le en delček sanj...

delček današnjih sanj... dve prijateljici sem spraševala kaj so pokazale preiskave, odgovor je bil dve buli... vedela sem, da sta tisti dve buli moji ne njuni... ok, lahko je pvoezava s tem, da so se ponoč pojavljale hude mehurjaste bolečine :xx!:

danes sem pa v sanjah nekaj iskala... pa vem, da sem sedela z eno zaključeno družbo v nekem lokalu (bolj njegovi prijatelji) in se nisem počutila ok... pa razred sem sanjala, učilnico, smo morali klopi nazaj tako postaviti pa se nikomur ni sanjalo, kako naj bi bile postavljene... eno knjigo je mala kao dobila za prebrat (do torka) pa sem povedala da ne bo šlo, razen če lahko jaz, ker ima preveč obveznosti čez vikend... sem dobila odgovor, da ko bo prebrala bo, da razumejo da je športnica... pa eno bivšo sodelovko sem sanjala, isto negativni občutki do nje kot v realnosti...

zadnje čase imam bolj moraste sanje, kot lepe...

danes sem v sanjah morala dopovedovati da za določeno nesrečo, v kateri je umrl fant nisem odgovorna jaz, da dežnik nisem odvrgla sama na cesto, ampak je bil nesrečen pripetljaj (nisem ga dobro prijela), nikakor pa mi ni šlo v glavo, da lahko en dežnik (v bistvu je bila na začetku bergla) povzroči da avto hm zatakne (kot zataknjena energija mi je prišlo na misel), se prevrne in polzi naprej po strehi... in bolj sem dopovedovala, da je voznik prehitro pripeljal 8res je ovinek zvozil po dveh kolesih), nikkor pa mi ni bilo jasno kako lahko dežnik povzroči takšen kaos... Nea v teh sanjah si bila tudi ti... sicer je to samo delček sanj, ampak se mi zdi, da se v lajfu tud skoz neki moram opravičevati - zakaj zapravljam enegijo za opravičevanje? če vem da nisem kriva, zakaj imam tako prisoten občutek, da moram razrešiti stvari??????

Hm, še v sanjah si ne odpočiješ . Nekako bi se morala sprostiti vsaj preden greš spat, poskusit na kaj lepega mislit .

a veš da je ironija v tem, da se zvečer poskušam popolnoma umiriti...

zadnje čase imam zelo intenzivne sanje... zanimivo se mi zdi, da se pojavljajo isti prizori že nekaj časa... no ne isti prozori, ampak recimo - otrok dojenček, desna stran vratu, ugriz, poljub, da se nekdo želi poškodovati na desni strani vratu, da kdo komu reže na tej strani vrat... včeraj sem sanjala da sem šla k ginekologinj in mi je povedala da sem noseča, sploh nisem dojela kaj mi govori, govorila je da imam rok aprila, mi ni bilo nič jasno ker je bil februar (kao), torej čez dva meseca bom rodila... pa sej ne morem biti noseča, mam skoz menstro, pa nič trebuha, pa nič brcanja... nemogoče... pa kako bom to razložila, potem pa sem razmišljala kdaj sem zanosila - sem se kar odločila da bom v budnem stanju izračunala... noro

uf kakše sanje danes.. ne spomnim se vsega - vem samo da sem bila na neki ladji, da sem šla po stopnicah v spodnje prostore z nekom. Da mi je želel nekaj povedat, nisem imela dobrega filinga...v enem kotu je bilo polno posode in zajemalk, vprašala sem ga, če tukaj jejo, nato se nekaj prizorov ne spomnim, vem samo, da sem ležala pod stopnicami (udarec sem dobila v glavo, menda sem padla) in da sem čutila, da ladja odhaja. občutek imam, da sem vedela, da je mala varna. Nekak sem prilezla ven izpod stopnic in kot na eni terasi med folkom opazovala ladjo, ki odhaja. Imela sem cilj, pridit peš domov. nahrbtnik, rokavice in gremo. Imela sem nekaj plastenk vode in jabolka. Šla sem mimo enih hiš, po pomoti sem zavila v eno, kjer sem padla.. pobrala sem se in odšla napej. Med temi hišami se je en možakar, ki je tud nosil nekaj na hrbtu pogovarjal z ostalimi. Zdelo se mi je da zaznam sledove mojega jezika. Ko ostaneva na poti sama, ga vprašam kje naj grem po kateri poti... Pa kako da govori moj jezik... razlaga mi, da ima neka ženska (žena, ljubica, sestra?) gostilno z dvema puncama ki sta natakarici... ne vem tole je bila kar konkretna zgodba, kot da ne delata ok al pa neki... nato pravi da naj se spuščam skoz po poti navzdol (tud ime gore je povedal). pridružila se mi je ena punca katero sem poznala, naj bi skupaj nadaljevali pot. ko sem moškega vprašala če bova v urih iz gore, je rekel nekje na pol... takoj sem naredila plan, v nahrbnitku imam plastek vode, nekaj sadja, cedevito. plastenk ne mečeva stran, zložila sem dežnik (od kje se je znašel ne vem) in adrenalinsko šla naprj. Njej se je zdela pa predolga pot. Hotela je poklicat domov. kar naenkrat so bile ob poti hiše... nikjer nobenega. Nato je ena ženska odprla. Telefonsko številko je s prsti pisala po olju ki ga je zlivala v posodo. Nikakor ji ni šlo... rekla sem da je ok. Dala mi je kos kruha s slanino, akterega sem zavila in dala v nahrbtnik... bila sem spet sama. Nato sem se prebudila.... v deželi sanj sem v drugo spet sanjala. Spet sem potovala, po hribu navzgor.... med nekimi fanti sem se z neko punco prebijala med koreninami... Občutek sem imela kot da ona vozi, ampak da ne zna... zakaj to vem, ker sem ji dajala navodila za vožnjo, ampak avta se pa ne spomnim... no in potem sem se dokončno prebudila

dobro jutro...

pogrešam hojo ane

Kolk sem jaz danes morase sanje imela... iz prvih se spomnim samo utrinka, iz drugih pa tud, samo grozzzzzaaa

sanjam vonj, že nekaj dni se prebujam ker vonjam nekaj smrdečega, močan vonj, kot bi se nekaj palilo, žgalo... za vsak slučaj grem pogledat, če je v kuhinji kaj narobe in šele potem se zavem, da sem sanjala ta vonj...

Ksenia...če si imela odprto okno... mogoče je iz trboveljske cementarne kaj prineslo...zopet nekaj veselo "hacajo"

Jeternica ni bilo to, ker ko sem se zbudila ni bilo tega vonja več... drugače pa imam v blogu temo, Diham vendar kaj, neki podobnega... mogoče ti bo zanimiva

danes sem spet sanjala šolske klopi oz. faks... pa kako fajn so me mladički sprejeli medse... skupaj z Ireno sva sedeli. Vem da sem k eni uri zamudila... sicer je bila na začetku predavateljcia nato predavatelj, ampak v sanjah je to čisto logično... Pisali smo kao eno reklamno sporočilo za spenjač... pa ene naloge smo nazaj dobil.... zanimivo da je bila pokrajina skozi okno ista kot v Kotredežu, ne pri nas, temveč pogled skozi okno pri sosedih. irena je bila obupana, ker je imela občutek da bo pisala negativno. Nato mi je razlagala da verjetno ne bodo več imeli tistega tv (kot bi bili pri njej doma) kr itak lovi samo ne kanal, ne vem kateri in ker se je nekaj zgodlo (kot bi nekoga izgubila) in nimajo denarja. Nato sem bila na enmu sestanku oz. sem se kar po telefonu menila, zakaj ne urdijo prezračevanja na železniški psotaji in sem jim dala dobro idejo. Da pač naredijo prezračevanje nižje meter ali pol od tal (pojma nimam zakaj to). Ko sem pa vrpašala kako msilijo to rešit, sem dobila pa odgovor da se naj nehajo poljubljat.... haha ne nehamo nehajo...

še ene sanje so bile kjer sem bila s tami nekak na bazenu al nekje, sam se jih ne spomnim

Irena lepo da si me obiskala, pogrešam najino prijateljstvo

dobra si, da se tako spomniš svojih sanj. jaz imam zraven sebe zvezek in pisalo, pa predno kaj napišem, že pozabim...oh, ti roza, ti...

predstavljaj si, da v sanjah razmišljam če nisem te pokrajine že sanjala in se spomnim tistih sanj

Danes sem med drugim sanjala to, da so me želeli na silo obdržat v nekem zaprtem oddelku neke bolnišnice

očitno se mi bo res zrolal od vsega

tolk sem se včeraj hvalila glede sanj, pa zapisovanja sanj... mater sem hitro dobila bumerang - torej ful pomembne sanje sem danes sanjala in pojma nimam kaj...

bila sem pri enem Šamanu in dal mi je nek nasvet... sej se ga bom spomnila čez dan, itak da...

dons ponoč ga vpraši

 

hvala....

že nekaj časa imam zmedene sanje, zadnjič z neznancem preplesala celo noč, danes bila s kupom ljudi nekje na morju, se odločila da grem plavat, voda mirna dokler nisem okna odprla (sredi morja?) - podzavest? tam je bilo razburkano, valovi, nemogoče plavat, se spomnim da sem okno s težavo zaprla, s tem da en delček okna odlomila... nato se spomnim da sem morala nujno na wc (ogromen prostor), pa da je bil poln wc oseb, niti enmal se niso oziral name... sem prav povišane glasnosti prosila da gredo ven... ko so šli ti ven so prišli drugi, kar nekaj časa, jst pa mencala tam na školki polni kakeca - končno mi je uspelo... bila priča eni spolni zlorabi neke deklice, nekak jo potem uspela pridobit k sebi in se pogovorit z njo - a sem to mogoče sama? sva šli v trgovino, sem ji kupila še en kondom... ne da sem se strinjala s početjem, samo občutek sem imela da razen pogovora in tega ne morem drugega

na koncu se mi je sanjalo o bolečinah levega kolena pa zd. ustanovi, na koncu vem da sem dobila gips do pasu na levi nogi, niti ne vem za koliko časa, vem samo da je bila ob meni D.

končno sem v sanjah spet letela, kako domač občutek pa noseča sem bila, nikakor pa da rodim... pa dva dojenčka sem spravila na svet pri sorodnikih... neverjetne sanje... še kaj* v eni porodnišnici sem bila, z mami v naravi, z nekom sem smučala... zbrka, ampak spet sem se dvignila in občutila znano energijo

danes sem imela zanimive sanja, vedne zapisa... saj točnega poteka dogodkov se ne spomnim.

Bom napisala kar je ostalo v meni

šli smo po cesti v Kotredež, v kraj kjer sem jaz živela kot otrok. Skupina nas je bila, najprej 4, srečali smo drugo skupino, dva fanta in eno ali dve dekleti. Eno dekle je zavpilo če je res ves svet tu. Bila je nesramna, fanta sta jo mirila, ona pa še kar proti nam.. kar naenkrat je nas bilo več, eno dekle je odšlo proti njej. Mi smo se spogledovali in upali, da bo tisto naše dekle ohranilo mirne živčke. kar naenkrat sem bila ob njima vendar malce stran, "naša" je imela razmršano frizuro, druga je al držala njen umetni šop las, al pa sem samo vedela da je vlekla zanj.... šla sem proti njej, naslonjena je bila na drevje, tista druga punca. Strogo sem rekla, da je sedaj tega dovolj, pa mi je rekla da je dobro napisala nalogo, jaz pa nalogo že kaj pa življenje, ni me razumela. Odšla sem sama naprej proti vasi, srečala sem mačka, ki mi je govoril (astral) da moram rešit otroke, da moram nujno rešit otroke...naslednji se mi je motal med nogami in me isto prosil... nekako sem se prerinila da moje skupinice, kar en folk je bil to, nek moški me vpraša kam imam namen it, jaz pa gor... sem upala da me bodo peljali do hiše (imela sem nenavaden občutek, pa še strah me je bilo). on pa gor? no pa pejmo na balkon... šli smo po stopnicah v zg. nadstropje, en mlad fant me je gledal z žalostjo v očeh, kot da bi ga razočarala... želela sem naprej, vendar sem vedela da moram tja gor... na tem mestu kje rsmo šli mi na balkon stoji sedaj velik hlev mogočne kmetije... no in grem tja gor in vidim tko kot v gledališču ali kinu stole, vendar nekaj jih je bilo obrnjenih proti sredini... iščem skupino... najdem jih, gledajo v drugo smer... grem proti paru (v real lajf se ukvarjata z alternativo), se primem za neko broško, mislim da je bil metulj, steklen, z nekimi kamenčki, se nsmehnem pa grem proti njima... družba me že kliče. Ona pravi, sem ravno rekla mojemu, da ni šans, da bi ti prodala broško, je rekel, da se zanimaš za ceno, za prodajo... sem rekla, me ne to je bila krinka, da pridem do potrebnih informaciji. Mislim da sem jima potožila, da se v naši hiši nekaj dogaja... nato sem sedla poleg svojih, del gozda mi je zakrival celoten pogled na našo hišo in vrt (popolnoma takšna je v resnici in iz sosednjega hriba je isti pogled v rl)... rekla sem, da ne vidim celote, da če mi bo sosed pomagal... obljubil mi je pomoč. Kar naenkrat iz hiše proti meni (že tretji se je lokacija spremenila, najprej hlev v vasi, nato hrib nasproti hiše, sedaj smo bilo pa nekako pod hišo) pritečeta dva psa, groza me je, tadva psa sta me že ogrožala ne vem al v teh sanjah al v kakšnih drugih al kako... grozna na pogled... vzameta mi koncentracijo... sosed me butne, po cesti navzdol proti hiši se spušča moški, mlajših let, tam med 30 in 40 ali pa malo mlajši, namesto da bi šel mimo hiše zavije po potki navzdol na proti vhodu hiše... na skrivaj nekaj sprašuje psa, razumem od psa odgovor, vstanem pa pravim jaz sem tista, se ne upaš takole soočit z menoj, ne upaš vprašat kdo izmed nas, nekaj mi odgovori, pa umika pogled... jaz pa, zakaj so potrebni psi, zakaj vedno psi? nikoli v otroštvu se jih nisem bala ( res ne) od kje sedaj tisti strah... odrevenela sem, kar naenkrat so se trije znašli ob meni 8ali pa tiste dva)... pa mi en glas pravi, ne vem če je bil prisoten, pobožaj ga, uporabi čarovnijo... saj znaš. v tistem ga pogledam, tistega fanta se nasmehnem se dvignem poletim in pristanem poleg njega. V smehu mu rečem, da bi pozabila ane, da bi v strahu pozabila kdo sem, no kot vidiš ne deluje več. še kako se spomnim vsega... samo povej mi kdaj. pa pravi se spomniš ko si padla z motornim kolesom pri 4 letih (ok, v rl nisem padla, sem pa nogo dobila v zadnje kolo) in si ležala, takrat smo nate poslali pse... jaz pa zakaj se ne spomnim, on pa, ker je bil načrt da tako kot sebe pozabiš tudi to... pa smo se zbudil... sesuti kot pes

hudooooooo

 

kotda se hkrati prebujama..vsaka na svoj način

 

pošl te sanje še amis

sem jih že