Zamah kril in...

z modro ptico poletim v nebo...

v morje modrine...

in oceane praznine...

Majhne so videti...

velike stvari...

in so manjše

še manjše...

majhne stvari...

Vidim reke, tekoče...

deroče in divje...

Vidim še druge vode,

mirne, skoraj stoječe

in tiste, ki stojijo...

in hlapijo...

Hlapijo v nebo...

v oblake, bele ovčice

in sive skulpture

neštetih kapljic

izgubljenih in najdenih,

čakajočih na čas,

svoje vrnitve...

Poletim nad morjem

zelenih gozdov...

drevesa šumeče kričijo,

zgodbe svojih dni...

In nihče ne sliši njih pesmi

z višin...

Prisluhnem...

nekdo govori...

in ptica spusti se...

sestopim na jasi...

poleg starodavnih korenin...

Še pozdrav, hvala...

in ptica odleti...

dolgo opazujem njen let...

potem stopim naprej, tja...

odkjer niti nisem odšel...

Na oknu je lonček...

http://shrani.si/files/jdm86p0mwrzbma.jpg