Pa če se še tako degradirajo, se inštitucije (parlamenti, akademije, zavodi) vzdržujejo z inercijo lastne mase in nihče jim nič ne more. Blamaže in škandali se odbijejo od njih kot krogle muškete od krokodilje kože.

V deželi, kjer se vsak trudi biti opažen, mnogi verjamejo, da je boljše biti bankrotiran, kot biti nič.

Filozof gleda na 'položaj v družbi', kot Tatari gledajo na mesta: kot na zapor. Je nekakšen primež, kjer se ideje skrčijo, medtem ko sta duh in duša oropana za širino in razvoj. Nekdo na visokem položaju ima večjo in bolj okrašeno ječo. Nekdo na nizkem pa ima celico.

Moderna družba moškega močno degradira, žensko pa zreducira na nič.

Naturalisti pravijo, da se degeneracija pri vsaki vrsti začne pri samicah. Filozof lahko to aplicira na moralo v civilizirani družbi.

Ko so ga vprašali, zakaj več ne zahaja v družbo: Do žensk mi ni več, moške pa itak poznam.

Samo dva tipa ljudi delata svet neprijeten: barabini in pošteni ljudje. Da bi stvari postale znosne bi se morali znebiti prvih in izboljšati druge. Potrebno bi bilo uničiti pekel in reformirati nebesa.

Dejstvo, da ne spadam med mogočne in slavne je bogato kompenzirano s tem, da sem daleč stran od njih.