všečni citati in verzi
Zapis je objavil/a Antoninus
1.067 ogledov
Malo pobrskam po knjižnici preden zaspim in poskušam prevesti (zelo prosto 
)meni dopadljive reči.
Horacij :
Laudis amore tumes? Sunt certa piacula, qua te
Ter pure lecto poterunt recreare libello.
Je slava tvoja strast? Modrosti silni čar
ob premisleku ji odvzame moč in žar.
Sem nekoliko 
, ker se nisem mogel domisliti prevoda brez rime, ki bi bil res dober. Antični mojstri so imeli takšno izrazno moč, da rime niso potrebovali. Tale Horacij je res 
Še Horacij. Naj se vidi, zakaj ga Schopenhauer imenuje pesnik življenske modrosti:
Strenua nos exercet inertia, navibus atque
Quadrigis petimus bene vivere: quod petis, hic est;
Est Ulubris, animus si te non deficit aequus.
V naporu, ki premaga lenobo, se podamo prek meja
V iskanju sreče, ki prebiva prav pri nas doma
V jalovem iskanju upehan, na koncu boš odkril
Da ta mir v globini tvoje duše se je skril.
Spet so se mi kar same vrinile rime.
Pa gremo malce do Lucana, ki pravi da je Cezar pred bitkami vedno pogledal v zvezde. (Tole dodajam zaradi astrologov 
)
Media inter praelia semper
Sideribus, caelique plagis, superisque vacavi.
Med vršanjem boja, radovednih oči
sledim planetom in preletim nebo noči.
Tule pa en jako koristen nasvet Martiala:
Quod sis esse velis, nihilque malis.
Izberi, kar si; ničesar drugega si ne želi. 
Juvenal je pa itak eden mojih najljubših satirikov. Za tiste, ki se preveč obešajo na besede:
Multis dicendi copia torrens, et sua mortifera est facundia.
Mnogi so odkrili globino retorike ter se v njej utopili.
Virgil pove tako resnično kot jedrnato:
Facilis descensus Averni
Noctes atque dies patet atri janua Dittis.
Duri pekla so odprte dan in noč
Lahka sta pot in spust, nepotrebna moč
Lucan opiše stanje duše tik po smrti, ko gleda truplo:
Ridetque sui ludibria trunci.
Iz višav s posmehom gleda svoj počen okvir.
Spet Horacij:
Prudens futuri temporis exitum
Caliginosa nocta premit deus
Ridetque si mortalis ultra
Fas trepidet
Modro Bog je skril bodočnosti usodo,
posjal njeno seme v temi noči
Prezgodaj se smrtniki smejijo
in prepozno se bojijo.
Naj pride na vrsto še Ovidij:
Non ego mendosos ausim defendere mores
Falsaque pro vitiis arma tenere meis.
Izprijenih navad nikdar mi je braniti
niti, z lažnim humorjem, za napake se boriti
Horacij:
Vitae summa brevis spem nos vetat inchoare longam.
Dolžina življenja nam prepoveduje raztegovati skrbi in upe preko let.
Horacij o sebi:
Non omnis moriar, multaque pars mei
Vitabit Libitinam, usque ego postera crescam laude recens.
Cel ne bom umrl, moje pesmi bodo me osvobodile
večji del mene od pohlepne grobnice rešile
Domiselno pa še prav je imel.
Martial, nekoliko preroško za današnji čas:
Vivere quod propero pauper, nec inutilis annis
Da venima, properat vivere nemo satis.
Res, živeti se mi mudi, pa povejte mi zdaj vi,
prosim, kdo hiti dovolj, da lahko živi.
Ovidij:
Stulte quid heu votis frustra puerilibus optas
Quae non ulla tulit, fertve, feretve dies.
Bedak bi z otroškim upanjem rad videl to,
česar ni, ni nikoli bilo, niti nikdar sploh ne bo.
Še za konec en truizem od Horacija:
Silvis ubi passim
palantes error certo de tramite pellit,
ille sinistrorsum, hic dextrorsum abit, unus utrique
error, sed variis illudit partibus.
V gozdu napak pohajkujejo ljudje,
Od varne poti resnice vsakdo skrene na svoj način
Eden na levo, drugi na desno, vsi enako zapeljani
Od domišljije lastne v svoji norosti obdani.
10 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.