::::::::::::::::::::::::::::

Resnično,

nevidno se ne udejanji

kar tako...

v besedi...

vsaj bistva

se ne more dotakniti

v celoti...

In veš...

da je tvoja beseda poletela...

na krilih modre ptice...

in upaš,

da izreče pravo misel...

ravno tisto,

zaradi česar je poslana...

Pa se vendar vedno vrne...

prebrana...

in neodgovorjena...

Je povsem razumna,

tovrstna reakcija...

Kajti pot,

katero opravi vsakič

modra ptica...

je predolga...

Preveč, premnogo je

vsega na poti...

Kristalna reka

v svojem siju...

odvrne za trenutek

smer poleta...

Mogočna gora

odkriva svoje

poti do vrha,

od koder sledi

globoka modrina...

Peneče morje,

se zaganja ob obalo...

išče sledi v pesku...

in pesem siren

je res vabljiva...

In veter vodi svojo igro

v krošnjah dreves

in dehtečih travah

ter srebrnem potoku...

Vidiš, torej,

kaj vse vidi

modra ptica na svoji poti...

In vendar vedno

najde svoj cilj...

Odpri dlani...

darilo je zate...

http://shrani.si/files/jdm86p0mwrzbma.jpg