XXVII - pesmi
Ko ugasnejo plameni,
ki silijo iz globine...
mogočni zublji...
modrega plamenena...
takrat...
ničesar ni,
kar bi ogrelo hlad
v temni hladni
noči duše...
Ko posušijo se
še zadnje kaplje...
v vodnjaku...
nekdaj neusahnega
izvira žive vode...
takrat...
ničesar ni,
kar bi osvežilo tebe,
popotnika iz daljnjih
modrin globine...
in vse je tako
kot je bilo
pred začetkom časa
in koncem začetkov...
S Skale Sveta
se dvigne ptica..
Vse je nekje...
in nikjer...
Zamah kril...
V brezvetrju dneva
se rojeva nov dan...
http://shrani.si/files/jdm86p0mwrzbma.jpg
0 komentarjev
Recommended Comments
Trenutno ni nobenih komentarjev.
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.