ne padam na stihe

ker morijo mi dihe

kot droga me vlečejo stran od ljudi

v njih se utapljam in iščem boleč spomin

pod vodo ne slišim ljudi

zaspim - ne! to je le blodnja

moja duša je večja kot morje

ker čuti in riše, posluša in kliče

pada na stihe in išče zavetje

boji se izdaje

bolečina zamrzne srce

in izgubljam se v temi prekleti

in ni ga človeka ki me reši

ker ne pustim

raje zbežim

se borim

zase

zate

brez bolečin

le lebdenje in blodnja

ko zbije te avto srce je na pladnju

pretres možganov in apaurin

noben te ne čuva zastonj

vsak hoče košček srca

in zakaj sem jaz tista ki ne da

ki brani se vsega nepopolnega

ki raje besni in v sebi drži

pa naj me pokonča

reši me

bodi kamen in prižgem ti luč

a ne zahtevaj moje duše