V središču dejavnosti samo boš hotel živeti sto let.

To je rek tistega, ki je izkusil radost v svoji duši. Oni, ki so do konca spoznali dušo, nikoli niso govorili z žalostnim glasom o nesreči življenja ali o vezeh dejanja.

Niso taki, kot slabotna cvetlica, katere steblo je tako tenko, da se odlomi, preden preden more ponuditi užitek.

Oprijemljejo se življenja z vso svojo močjo in pravijo: " Ne odidemo, dokler sad ne dozori. "

V svoji radosti se želijo izraziti z vztrajnostjo v življenju in v svojem delu.

Bolečina in nesreča jih ne osposobita, in teža lastnega srca jih ne vrže v prah.

Z dvignjeno glavo slavnega zmagovalca korakajo skozi življenje, zroč pri tem sami sebe v naraščajočem sijaju duše sredi radosti in nesreče.

Radost njihovega življenja ohranja korak z radostjo tiste moči, ki se igra; ki gradi in podiraskozi vesolje.

Radost sončne luči, radost svobodnega zraka, pomešana z radostjo njihovega življenja, tvori enotno področje sladke harmonije navznoter in navzven.

To so ti, ki rečejo: " V središču dejavnosti samo boš hotel živeti sto let. "