študentka naj bom ali jutranji bluzzzz
Zapis je objavil/a Ita(q)rina
1.051 ogledov
Študentska leta so se pošteno raztegnila in če bi jih lahko raztegovala še enkrat bi z največjim veseljem tudi jih! No regrets. At all. Edina stvar, ki pa mi je rahlo dosadila skozi vsa ta leta pa je priložnostno delo. fakin priložnostno delo. Ja, res je, da mi ni bilo mus lotiti se vsega dreka, ki ga je študenc ponujal, a mi je vseeno nekako uspelo priti do služb za katere se marsikdo bi odločil ne. Vmes pa so bila tudi prav prijetna dela, kot npr. tisto dolgoletno inkulturiranje v kranjskem gledališkem hramu ... Kaj pa danes? Ker sem vpisala absolventa sem imela občutek, da je pa potrebno poiskati bolj pravo, tazaresno službo. Ok. Grem na prvi razgovor, dobim. Po svoje je služba izziv, ker je tako kontra od mojih želja, znanj, ciljev in luč na koncu tunela me rahlo slepi, saj so gospoda direktor kar polni raznih načrtov, v katerih je prostora tudi zame ... Nastopim prvo 'kravatarsko delo':začetek ni najbolj obetaven a itaq je debata s telefonom in pobiranje ostankov za vsemi le začasno. YEAH RIGHT! Nasrala sem se kot že dolgo ne. Mineva leto odkar visim tukaj in od nikoder nobenega napredka, moja ambicioznost, mladostni vrelec naj pa kar odtečeta po odtoku navzdol ... Čar (dejansko ga je za občutek bilo) je že davno izginil; čar ob spoznavanju novega ... Priokus pa (p)ostaja grenak. Opazujem, gledam a vse kar vidim so le ljudje, ki so postali tekoči trak ... Kreativnost, inovacija? What the F je to? Zamorjene duše, ujete v zatohli vsakdan, ki si ga lastnini požrešni 'obese' kapitalist. Mladi japi, čigar glavna skrb je, da IZGLEDA kot da se trudimo in ne da se DEJANSKO trudimo. Nafilan kot stereoidni čiken, z vsemi možnimi balastnimi 'kursi'. Sem le mlada in naivna, ter me bodo leta sčasoma oblikovala v pravtak brezčutni egoistični osebek?? NEEEEEEEEEEEEEEEEEEEE!!!!!! V kratkem se mi obeta eden izmed zloglasnih sestankov (kako negativno konotacijo ima ta beseda, najbrž še začasa prejšnjih časov), kjer se bo izjasnila moja prihodnost v tej tovarni denarja. Sama je sicer ne vidim oziroma ... je bolj kratkega roka. Razočarana sem nad svetom tavelikih.
Počutim se kot ptica pevka, kateri so počasi pulili pero za peresom, petje po času nikogar ne zanima več in smrdljiva kuhinjska krpa, ki utiša žgolenje in prikliče zgodnji spanec, vsak dan minuto prej pristane na moji kletki ...
http://www.disabilitees.com/going2b/Resources/going2b.gif
FREE.
10 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.