...je haiku, ki to je in ni... ki bralca pusti bolj ali manj hladnega.

kot na primer... (izmišljeno)

pridem iz službe/šole

odpeljem psa

na sprehod

hm... ne ravno preveč globoko sporočilo, tudi če bi bilo dejanski opis dogodka, ne?

kaj pa... (tudi zdaj izmišljeno)

razgovor za službo

pes na sprehodu

vleče v novo smer

tukaj pa moraš že malo vpreči domišljijo... aha, oseba je bila (ali bo v kratkem) imela razgovor za službo... ali bo (je bil)razgovor uspešen, bo služba njena? vsekakor prelomnica v življenju, ne glede na izid... in drugi del (pes v drugo smer) to prelomnico poudari, nakaže spremembo... bo to sprememba na bolje, bo prinesla uspeh?... in še kaj... npr. zakaj pes vleče drugam, je kaj zavohal... morda nova psička v soseščini (spet več pomenov)...

in v teh dodatnih pomenih je skrivnost dobrega haikuja (pa s tem ne mislim trditi, da je tale moja instant pogruntavščina res dober haiku)