Zverinske modrosti (PRIVATE CLUB)

Daj, večkrat izgovori

moje ime.

Vem, da ga še ne poznaš

lahko ga povem.

Ni še tvoje,

morda nekoč ti pripade.

 

Ali veš, da si mi všeč?

Čutiš to napetost med nama?

Iskre? Nežne in tihe.

Čutim te celo takrat,

ko nikjer nikogar ni več.

 

Hočem in želim te videti

v svetovih, ki opozarjajo

na dolžnosti iz prejšnjih življenj.

 

Vem in pokažeš

mi topel pogled,

ampak neslišno greš mimo ,

ko nekdo nad nama izgovori

najin obstoj.

 

Ne kliči moje duše,

če ne priznaš na glas,

da poznaš križišča

nesojenih utvar.

Objemam te s pogledom,

vedno z istim

a na različne načine.

 

Ko zaprem oči,

občutim tvoje poglede

in pogrešam trenje.

 

Medtem predvidevam

tvoje telo počiva,

v njeni senci.

 

Ne moreš uiti božanju mojega očesa.

 

 

 

Predramijo me znova in znova,

jutranje besede in

pričakovani ukradeni pogledi.

 

Tisti, ki jih prodorno zaznam,

tako spotoma,

a vedoč, da so namenjeni meni.

 

Še iz slike sijejo naravnost v moje oči.

 

 

 

So meje, ki vznemirjajo

v očeh in kratkih izrečenih besedah,

vsak najmanjši detajl šteje.

 

Še drznejše se sprehajaš,

med mizami nalahno,

kot, da veš, da puščaš.

 

Na ustnicah trajen okus mojih neizrečenih besed.

 

 

Med prsti za vedno

ostaja opozorilo,

neslišne tišine med nama.

 

Sledenje s pogledi vsepovsod,

vonja po dišeči koži,

kjerkoli, daleč, povsod.

 

A neizgovorjenega ne zmanjka.

 

http://www.najblog.com/media/576/20060614-pogled.jpg

Kot privid mi slediš,

kot neslišno dete ihtiš,

zakaj na koncu vedno zbežiš?

 

Le tvoj otožen nasmeh

in prižgane iskre v očeh,

ostajajo z mano v temnih nočeh !

 

Kdo si , zakaj molčiš?

Ko vidiš me onemiš,

tvoj glas je kot nežen piš.

 

Vendar oba čutiva isto slast,

oba v sebi skrivava strast,

ko vžge se, bo le še ........ kontrast.

 

http://www.najblog.com/media/576/20061227-privid.jpg

Slika,

na steni med ostalimi obrazi

se zdi,

da pogled mrazi.

 

Obraz,

kot živ ob meni tli,

ve se,

da pogled ogreje mi dlani.

 

Kot da hočeš biti vedno tu.

 

Pogled,

pove nam več kot nebroj besed,

neznatno,

a v meni je toplo.

 

Oči,

rjave in nežne na meni,

vroče,

strast obliva misli močno.

 

Seveda je prav. A ne upam še priznati.

Stala sem na drugi strani

te večne poti,

gledala tja

čakajoč tebe.

 

Stojiš za zidovi

nekega sveta,

ki je meni čisto tuj.

 

Ne morem te imenovati

življenje.

Nekomu SI.

Nekdo tebi JE.

 

Zakaj sem takrat prišla?

Prav tja.

Zakaj so se tako nemirno srečevali najini pogledi ?

 

Se je vnela ljubezen

ali je strah,

da nekaj zamujava?

Zaradi besed,

in smeha, ki je bil premočan?

 

Morda sem te zaustavila za hip.

 

Zakaj sva potem tu?

Jaz verjamem v čudeže.

Vse ostalo ne šteje.

Samo izteka se.....najin dani čas.

 

To, kar je:

ostaja med nama in šibko tli.

Čas.

Kako rada bi te porinila vanj.

Da ostaneva v mojem brezčasju.

 

Čas.

Ko ni po moji meri.

Kljub temu še ne veš nekaj,

kar nisem zamolčala niti še povedala.

 

Čas.

Nama ni dolžan ničesar.

Vendar, ali imava še čas?

 

Spustim se tja, kjer se telo

ne upira več.

Ukazuje samo še srce.

Predam sebe tistemu toku,

ki zna dvigovati ter spuščati.

 

 

Tega ti še nisem povedala,

nekoč bom izustila.

In ti izročila sliko.

Me boš poslušal TI?

 

Slišal boš moč mojih besed,

nekoč v času,

v njem ujeta bova ostala.

 

http://www.najblog.com/media/576/20060830-stay.in.touch.jpg

http://www.najblog.com/media/576/20070903-lips.jpg

 

Vse kar želim dati

poljub

vse kar želim dobiti

poljub

 

z razprtimi usti.

http://www.gallery.carnia.tribe.si/wwwTrgovina/Images/Bahovec/MetuljZMalim.jpg

 

Ti si hrana moji duši.

Tvoje lahno pozibavanje,

trepetanje, pogledi,

ko sva si blizu in daleč,

med prepadom in užitkom.

 

Včasih me zlomi,

vznemirjenje,

ko te vidim v stanju

neopaznega iskanja pogleda,

ko se najdeta

ko me znoriš in

zlomiš moj pogled; upre se stran.

 

Bodi prijazen do mene in pusti

da z lahkoto občutim

trenutek izgubljenosti v vetru,

postopnega odkrivanja

ponovnega nemira v sebi.

 

Daj mi možnost,

da se prepustim brez misli

o sebi, da zaprem oči,

in prav nič,

mi ne more preprečiti,

da si ne želim odleteti kot metulj.

 

Tja, kjer si ti

samo tja, kjer je tvoj nasmeh

namenjen meni.

Čutim ga,

kot pogled, ki se lepi na moje boke.

Le kaj si misliš v tistem trenutku?

Čutiš isto kot jaz?

 

In ko boš odšel, šepetaj.

Šepetaj............

V srcu bi ostala želja,

v neizrečenih besedah strast;

SI takšen kot jaz SEM:

 

NEPOTEŠEN.

 

http://www.thetrc.org/Barufaldi/poetry/tropical.jpg

Ta hip se mi zdi,

veš,

da tvoj pogled govori,

zato,

ostal si tam zadaj, v temi.

Na koncu znova

so me tvoji pogledi obšli.

 

Vmes pa samo plašen obris

skritih oči

v duši ostaja zapis.

 

Ljubila bi se.

S tem pogledom v temi.

 

http://www.brucemalone.com/stock/stock_pics/brown-eye.jpg

Zgodnje jutro.

Vonj po kavi je v zraku.

Zadnje usedline sanj,

in na ustnicah nasmeh.

Že od vekomaj.

Vidim.

Prežečega tigra

in skritega zmaja.

V jutranjem svitanju šeenkrat

zaprem oči.

Ujamem trenutek.

In tvoj pogled na meni.

Čas se ustavi,

preprosto in zanesljivo.

Glasba igra, v zraku nemir.

Znova me žeja. Kava?

Odpira meje nezavednega.

Tvoj pogled na mojih prsih,,

v rokah časopis in sladki trenutki.

Ananas osveži grlo in bistri misli.

Držim te za besedo.

 

Me vodijo v Pravljico?

 

http://www.najblog.com/media/576/20070904-de%C4%B9%C4%BE3.jpg

Topel je dan,

in hladna bo noč,

dolga noč...

 

Le tvoj pogled,

topel in skrivnosten.

 

V teh dneh in nočeh

občutim hrepenenje,

ki še nima imena,

hrepenenje...

 

Tisto krvavo in vroče,

brez opisa ,

brez začetka,

brez konca....

 

V teh nočeh počasi

spoznavam,

da je vse le iluzija,

in vse kar potrebujem je

sonce...

 

A ti stojiš na dosegu rok,

krvav od hrepenenja,

utrujen in poln skrivnosti,

nasmejan,

z iskrami v očeh.

 

Oči, ki zrejo ljubeče,

ko vprašam, kam?

Nevem.

Ne veš?

Jaz vem . Mene...ker te zanimam....

 

 

Ti čakaš.....a koga?

 

 

http://cgi.amazing.com/images/members/1/1/2181_n.jpeg

Ponudila sem nasmeh,

ki ti je omehčal lice,

napolnil oči s pogledom,

ki daje , Žalost.

 

Bil je lesk a neznaten

zaznam z določenimi čuti,

bil je poljub nežnosti,

podarjen v zameno za nič.

 

A vendar je nekaj ostalo,

želja po še in še,

a na žalost je življenje tako,

odločitev, ki se ji reče ne.

 

Škoda?

Ja. Za oba.

http://www.najblog.com/media/576/20060921-nasmeh.jpg

http://www.najblog.com/media/576/20071020-morje.jpg

 

 

 

Veselje ob sreči,

ki sem jo občutila.

Tisto doživeto uro,

za katero sem želela,

da gre v neskončnost.

 

Žalost me je ujela

nekje ob jutranjem svitu,

ko zbudila sem se ob Sebi,

izpeta, izmučena, ubita.

 

Nisem je čakala.

Čakala sem sporočilo.

Besedo, dve ali samo slovo.

Iskreno in brez olepšavanja.

 

Žalost je prišla kar sama

in se usedla zraven mene.

Zdaj sediva skupaj. Čakava.

Kaj čaka ona, ne vem.

Jaz želim, da gre.

Žalost in se poleg mene vsedeš Ti: sreča.

 

V temni noči sedim tu.

V tem prostoru brez imena.

V police zlagam svoje občutke.

V temi iščem vse tvoje podobe.

Žalostne, resne in trudim priklicat vesele.

 

V rolice zvijam tvoje besede,

v predalnik skrivam vse dotike,

v omaro za čevlje zapiram tvoj vonj,

v košarico polagam tvoj smeh, tvoj resek nasemeh.

 

Iz predalčka v predalček prelagam

moje misli nate in tvoj obnemel pogled.

V drobižnico zaprem slovo.

In tvoje povabilo, naj še pridem.

 

Nežno sem zaprla veke in zaklenila sobo.

Skrila sem jo pred pogledi in željo.

Bom sploh še zmogla priti na kavo?

 

http://www.najblog.com/media/576/20061229-ona7.jpg

Nežno trza mišica za mišico,

na obrazu,na prsih, na nogi,

iz grla uhaja zamolkel izdih,

kot da umira duša.

 

Vroč stok je kot globoka želja,

naj mine prej,naj se izpolni prej:

kot mine užitek.

 

Stiskaš, trgaš, grizeš, objemaš, se bojuješ kot aikido mojster:

z ljubeznijo - za ljubezen.

 

Šele dolgo potem, jutri, naslednji teden:

bova otožno dojamela,

da vse je le večnost,

privid življenja,

kot ga dojemaš Ti.

 

http://vilincek.tuditi.delo.si/files/2007/03/flower_test.jpg

Kot da je čas obstal,

pogled rjavih oči se je smehljal.

Čisto narahlo.

 

Kotički ust kot da želijo,

ujeti mojega pogleda melodijo.

Čisto narahlo.

 

Kot neizgovorjene besede v zraku,

čuječa je bila strast v tvojem koraku.

Čisto narahlo.

 

Komaj opazen skriven nasmeh,

ki odkriva obema najin uspeh.

Čisto narahlo.

 

Sva imela občutek, kot da sva samo midva?

 

http://cms.zurnal24.si/export/sites/z24/_data/images/kulinarika/cocococktail.JPG_138096144.jpg