Stoječ na razpotju treh poti

uporabim oči Hekate...

Vse je jasno in vidno,

megla ne ovira pogled...

In vem, da je tam...

ravno to, kar želim...

in pot je le ena od treh,

pa vendar se ne razlikuje

v svojem vabilu...

Kot pesmi siren,

ki kličejo me

in vabijo: Pridi, tu sem,

saj veš, kako in kaj"...

Pa vendar ni

zamegljevanja v tej pesmi,

katere napev že poznam

in prihaja od mene,

je v meni...

Je prav in v redu,

postati trenutek..

Pogledat zazaj in

obenem naprej,

pa ostati v trenutku,

obstoječem objemu Mojre,

stvaritvi nonsfere

na razpotju, ki čaka

na mojo stopinjo v pesku...

časa, ki je dozorel...

http://shrani.si/files/jdm86p0mwrzbma.jpg