In pravim ti,znova,

ne skrbi, vse je v redu,

vode so mirne

in modro je nebo...

Odsev je jasen,

slika poznana...

Kako le, lahko rečem,

ti to ali ono o vsem,

kar je, ko morda niti ni...

ne vem, si pa želim

v svoji imaginani strukturi

meni lastnega sveta...

Naj bo, torej, v redu

in vzemi besede tako,

ne reci, prosim, drugače,

če misliš tako...

in reci drugače, če ne misliš tako...

V trenutku, ki je,

ostane tako...

V tistem, ki pride,

ne vem, povej mi,

morda rajši ne,

kajti ta je, ki je,

trenutek, ki pravi, govori,

kriči in joče...

v meni...

Vendar tega ne veš,

kako neki bi lahko,

ko pa vztrajam v tem

dragocenem trenutku,

ki je tu...in vztraja

sam na sebi, ...ja...

Ne govori, le glej,

prestrezi moj pogled

in povej le tisto,

kar vidiš...

v mojih očeh...

Trenutek je ta, ki je,

naslednji ne šteje...

Ne morem in ne želim

videti preko tebe...

http://shrani.si/files/jdm86p0mwrzbma.jpg