Ne vem zakaj nikoli nisem pisala o tebi. O tebi, ki me spremljaš najmanj v življenju. Mogoče zato, ker je bilo med nama toliko stvari zavoženih. Nabirala se je samo kilometrina, ki je nikamor nisem mogla umestiti....niti je prehoditi...prevozila sem je veliko...ZATE...in ZAME
In ne morem pisati o najinem začetku. Ne morem. Ker se ne čutim dovolj močno, da pišem. In ne morem biti tam; na najinem koncu. NE MOREM ti podati roke; ne morem te objeti; te poljubiti in se ti zahvaliti za to, kar ni bilo...
Ne morem tega narediti...
Ne glede koliko moških je bilo v mojem življenju...si ti ostal najdlje---na poseben način. Bile so stvari, ki so bile le tvoje in moje : najine. Do teh občutkov, ki si jih dajal ti in ki sem jih dajala jaz: nikoli ni prišla nobena druga....NI.......ker jih sploh ne znaš dajati niti kazati. Vse kar si dal, je bila laž. Nočem vedeti, če je čas, ki je nehal biti najin, da je to pravi čas...za razhod. Očitno mora biti...
Noben čas ni pravi; ne za ljubezen in ne za izgube.
Hvala ti za lepi dve leti..Hvala ti, ker si ves čas skrbel za mene..ter ljubil tisti del, ki ga je bilo v meni obuditi tako zlahka...mojo naivnost in najstniško ljubezen do tebe....
Hvala ti, ker si se pojavil v mojem življenju takrat, ko sem te najbolj potrebovala. To je tisto, kar sem vedno vedela. Nekdo te je poslal na mojo pot; v pravem trenutku. .... zrasla sem. Postala še bolj samozavestna, mladostna, nagajiva, strastna....skratka LEPA.
Midva pa žal nisva mogli izpolniti naju..v takšni celoti, kot sva si želela. Bila je ena sama bolečina...preden sva se srečala...potem so bile sanje...in ko sva šla narazen...Bolečina.....
Jaz sedaj vem, da se nisem in nisem mogla posloviti od tebe. Nikakor. Kot, da sem vedno vedela, da ne morem raniti tebe; kljub temu, da sem vedela, da je najin čas minil; že davno pred današnjim dnem. ..... ti pa si ranil mene...zelo. Oprosti, ker sem vrnila v enaki meri. To ni v moji navadi....
Ker jaz ne maram teh stavkov; želim ti...imej....naj ti.....
.......bom rekla samo to:
Midva bi lahko bila najbolj nor par: in jaz vem, da te nikoli v življenju ne bi želela deliti, če bi v sebi čutila tisto trajanje, ki ga oba hočeva danes. Na drugačen način. Poznaš tisti občutek, ko se želje enostavno razdelijo???? Nekoč so bile tukaj, z nama. In nekje med tem hitrim tempom življenja so se izgubile. ...
Verjetno sem toliko jokala samo za mojo prvo vezo. In potem prideš TI. Zate sem bila samo igračka...igra....a zame je prišel ČAS, ko je čas, da se plača dolg. Sebi. Ti boš svojega plačal Tebi.
Seveda, midva se nisva odločila, da bova trpela v življenju: brez ljubezni. Prav je, da ti najdeš nekoga, ki se ji boš lahko razdajal, JAZ pa sebe tega ne morem reči. In tista praznina, ki jo sedaj čutiva oba; mora verjetno priti nekdo drug, ki jo bo znal zapolniti. Pri tebi. ..
JAZ se bom razdajala zanj in zanjo. Vsak dan in vsako minuto. Samo to šteje. Za vedno. Presenečenjem pa se ne bom upirala. Nič več ...
Kako bi rekla MYSTICA - FAKING LIFE
KSENIA --- UŽIVAJ BEJBA
KLARUS - naj gre vse nekam..
TIPKA - si edinstvena in neponovljiva.....
AUDENTE pa - Udri jače manijače..življenje je ravnotežje. ALI GA LOVIŠ?!!!
..ampak mi smo generali, ki izgubljamo..samo zaradi tega, da dobimo..na KONCU..čist račun..s samim seboj.....danes sem pač "slabotna"...preveč sarkazma..a to ni vedno..
Verjetno sem vedno želela to, da greva vsak na svojo pot; brez tega, da je vzrok druga oseba. Ker ni. Nisem potrebovala; ne takšnega povoda in ne vzroka. .... .pač....najine skupne poti ni.
Hvala ti...in sam Bog ve, če bom kdaj dovolila komu v mene; na takšen način kot sem tebi. In če bo nekje nekdo navijal za mene; bom dobila svoj glas ...da midva oba najdeva tisto, kar naju bo izpopolnjevalo.......
Zato le: ...PAZI NASE...Jaz pa se poslavljam z najino pesmijo..
2 komentarja
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.