PESEM ŠE NEROJENEMU OTROKU...1999 (SLUTNJA)

Nekoč rodil se bo otrok odtisol mojih nog,

ki bil bo sled mojega življenja, obljuba mojih sanj in hrepenenja...

Ti boš tisti hlap iz mojega srca,

solza sreče iz mojih boš oči,

izpolnitev večnega hotenja,

ti boš sad mojega drhtenja...

Rodil se boš v moj objem,

iz zlatega sna, na mojo dlan,

zadihal v svet neznan,

v svet joka, vojn in laži..., brez skrbi.

Ne krivi mene za nasmeh in srečo,katere včasih res ne bo,

a v dar dobil boš dušo to, ki enaka moji bo....

Ni žalost tista, ki premaga jok,

z nasmehom zmaga vsak otrok,

zato ne joči, ko ti bo hudo,

smej se - tudi meni v slovo.

Ti si že sreča mojih želja,

si kal mojega telesa,

si vodič roke, mojega peresa,

za mene vrata v nebesa.

Nemo spremljam te besede,

da razumela bi sebe,

te misli in sanje...,

tiho se utapljam vanje.

Sedaj si le otrok neke želje,

si otrok sanj in le hrepenenje,

si nič in hkrati vse,

a vendar ni še čas za te.

NEKOČ RODIL SE BOŠ OTROK,

ODTISOV MOJIH NOG,

IN BIL BOŠ SLED MOJEGA ŽIVLJENJA,

OBLJUBA MOJIH SANJ IN HREPENENJA...

KOMENTAR:

Želela bi komentirati to pesem, ki je meni najbolj resnična in najbolj pri srcu, kajti zgodilo se je, da je postala moj dokaz za izrečene besede, kot tiha molitev in tiho hrepenenje do nečesa, kar si ne upamo izreči na glas, a višja sila sliši prošnje tudi v mislih.

Nisem niti slutila, da bi lahko moja pesem vzbujala kako slutnjo, a postala je resnica, smešno in hkrati nerazumljivo, a je res. Točno čez en mesec po zapisu te poezije sem izvedela, da sem noseča in bila sem presrečna in to srečo čutim še danes. Moj angelček je moja duša.

Hvaležna sem za to...Katty