ZAČARAN SVET IN JAZ...

Začaran svet in jaz v njem sem pesem,

leden nasmeh podarjen - hvala,

a jaz bom kar ostala...

Bežen pogled zasanjanih oči,

glej ga, kot da strmi...

Nasmejem se in skrijem si obraz,

pogled zbeži..., v njem objem zlagan,

pa saj je le ideja izgubljenih fraz,

nisi kriv...,

ni kriva..., a nisem niti jaz.

Ideja se izgublja - tema,

oči pa iščejo izhod odtod,

a v temi ne najdem ga, prižgem luči,

iščem se, a me ni,

ugasnem luči - poleg mene si,

nisem, a sem - to vem.

Skedenj, brez iskre, ne izgori,

kamen ne pade, če ga ne dvignejo moje dlani,

in ljubezen ne ugasne,

ko ugasnejo luči...

Strah je votel in izpari,

jaz vem, da sem in bom,

ljubila te vse dni.

Spet zvon zvoni,

prižgala sem vse luči

in čakam...,

in čakam...,

da vrneš se mi.

Tvoja sem in to dobro veš,

moj si, ko si z menoj,

eno sva, a hkrati dva,

zvitek z mašno sred srca.