Mana's Blog

Gozd obešenih lisic

 

Čez knjigo sem se komaj komaj komaj pretolkla...Lažem! Nekje do polovice knjige, sem pa res po vseh štirih premagovala ovire. Stvar se mi je vlekla, prevod se mi je zdej smešen, liki butasti, situacija predvidljiva itd. Vstrajala sem samo zato, ker sem se odločila, da knjigo preberem.

 

Po 1.polovici pa je začel veter pihati v drugo smer (*matr sem dobra*) in knjiga me je dejansko posrkala...Celo čez dan sem razmišljala o njenih likih, si jih predstavljala v tisti koči, kako živijo skupaj, se imajo radi in so vse tisto, kar verjetno v resničnosti ne bi bili!

Mogoče sem podoživljala svoje otroške sanje...Kako sem v koči sredi gozda, kjer imam vse kar potrebujem za preživetje...potem sledi princ in reševanje princa...ampak zdej sem pa res že zalutala

Dejansko je zgodba zelo dobro opisana in pušča bralcu zadostno mero suverenosti pri vizualizaciji prebranega.

 

Torej, knjigo priporočam, ker me je pridobila z veliko mero sanjarjenja in sploh v temle vremenu snežna idila pošteno sede.

 

Vrč

 

Gre za novelo iz zbirke Pasja zvestoba (L. Pirandello), obvezno branje na faksu.

Popolnoma zasluženo Nobelov nagrajenec.

Novela polna ironije, humorja, z elementi paradoksnega. Dva glavna akterja,različna si kot dan in noč, situacija je bizarna in popolnoma neresnična, kaže posameznika, ki ne pripada več sebi...

Sprva se smejiš, potem pomisliš in nato se zgroziš...Kako res je lahko nekdo zašit v vrč! To je lahko moj vsakdan!

 

Zanimivo branje. Če vam moderna paše...potem pa sploh...

Po mojem okusu se Pirandello zelo približuje stilu ruskih realistov...

O njih kdaj drugič. So pesem za mojo dušo...

Uf, se je nabralo prebranega čez poletje, vendar se ne bom zaletela, ampak bom štartala počasi...eno za drugim x!x

Najprej bom obnovila knjige Italijanskih avtorjev in prebrane v Italijanščini. Naslove bom pisala originalno, hkrati prečekirala, če so dela prevedena in tako malo...

 

Il filo dell'orizzonte

Antonio Tabucchi

 

Eden mojih ljubših italijanskih pisateljev ( http://www.italialibri.net/autori/tabucchia.html ). Vsa njegova dela temeljijo na ideji, da človek skoraj nikoli resnično ne ve, kaj je res, kaj je laž, ali to kar sliši prihaja od zunaj ali pa se vse dogaja samo v njegovi glavi..

Tabucchi v svoja dela popolnoma neprisiljeno oz, spontano vpelje različne elemente, od kuharskih receptov, pa vse do razlage političnih spletk...Preplet, igra, spontanost in prosti tok, ki ga regolira vsak bralec po lastni želji...

 

Obožuje špansko in portugalsko kulturo, zato zaide v opisovanje priprave tradicionalne portugalske hrane, razlaganje posameznih besed, ki niso le besede, ampak kompleksna čustva, preintenzivna, da bi jih lahko opisala gola beseda...in seveda fadosi...Fadosi, ki jih človek lahko vonja, čuti v svojih žilah in ki predstavljajo vsa naša hrepenenja...nostalgijo po ne čem kar nikoli v resnici nismo imeli!

Spet je vse lahko samo iluzija...Spomin ali le želja po spominu?

 

Tako je tudi zgoraj navedena knjiga samo niansa "kriminalke", ki je v resnici vse drugo. Kriminalka o izgubljeni identiteti, o tem, da se človek (Spino, ki dela v mrtvašnici) šele ob smrti sočloveka (v knjigi gre v tem primeru za popolneg neznanca) vpraša: "Koliko sem vreden? Kako hitro me bodo pozabili?" in se nato v strahu, da je človeško življenje ( v resnici njegovo) popolnoma brez vrednosti, spusti v iskanje identitete umrlega.

 

Med samim iskanjem, ki je vsem njegovim bližnjim popolnoma nerazumljivo se zdi, da se preteklost mrtvega z vsakim njegovim nadaljnim trudom le še bolj izmika. Spino se iztrga iz kremljev rutine in se poda na lov za življenjem neznanega mrtveca ob tem pa izgublja svoje življenje... Vse do mere, ko ne loči več modmed resničnostjo in hrepenenjem, ki ga goji do ugotovitve identitete "svojega" mrtvaka...Želja ali le želja po želji?

 

Knjiga žal ni prevedena, tako kot večina Tabucchijevih del, čeprav bi si to zaslužil...

Ne, se popravljam: slovenski bralec bi si to zaslužil!

 

1. Sem le odsev moje okolice? Me dela živo le dejstvo, da sem ena izmed mnogih?

 

2. Kakšen smisel ima moje življenje, če na vprašanji pod točko 1 odgovorim z DA?

...morda potem drži, kar je učil Jezus: "Živiš za drugega.."

Kaj pa če en zmanka...npr, na mestu kjer naj bi živel nekdo zame, ni nikogar?

 

3. Koliko je vredno moje življenje?

koliko je vredno življenje prostitutke?

koliko je vredno življenje pedofila?

koliko je vredno življenje Iračanke?

koliko je vredno življenje 3 letnega afričana?

koliko je vredno življenje Križnarja?

 

...koliko BigMackov je vredno človeško življene?

...koliko litrov Fante je vredno človeško življenje?

...koliko sodčkov nafte je vredno človeško življenje?

 

4. Kdo je moj mrtvak?

Čigav mrtvak sem jaz?

V zadnjem času sem prebrala:

 

Tretje dekle (od Agatke)

Branje za pred spanjem. Nobenega blaznega umskega naprezanja. Poirot je, kot vedno, svojevrsten in verjetno berem te stvari ravno zaradi njegovega lika...ne toliko zaradi vsebine.

Nobenega posebnega vtisa.

 

Štoparski vodnik po galeksiji (D.A.)

Lušnja knjižica ZF...Jo imamo doma že par let, pa me nikoli ni pritegnila. Ko pa je zmanjkalo drugega gradiv, sem se besno zagrizla v branje.

Zemlja je uničena. Nezemljansko bitje, ki štopa po vesolju in žal ostal na zemlji 15 let spravi sebe in svojega spijatelja (človeka) na vesoljsko ladjo iz katere ju nato vržejo, pristaneta na novi vesoljski ladji, ki je zelo posebna...

Ma se mi zdi dost BZ toile pisat, ker zgodba sama po sebi ni nič takega, gre za način pisanja in opisovanja...Zanimiva knjižnica, pisatelja z izredno bujno domišljijo.

Za na vlak...npr. Lj-Mb in še nazaj, pa jo pokončaš.