Ksena in njen brlogec (PUBLIC)

trenutno je spet v mojem lajfu aktualna tale drobna knjižica... najde se tud na internetu, če si jo kdo želi prebrat.

Mogoče bi nalimala kak linkec, če ga imaš

http://teozofija.info/Alcyone.htm

itak da imam

tako trenutno obdelujem prvo poglavje ...

Razločevanje

Toda celo še potem, ko je izbor opravljen, moraš še vedno vedeti, da sta realno in nerealno precej raznotera. Še vedno je potrebno razločevati med pravilnim in napačnim, pomembnim in nepomembnim, koristnim in nekoristnim, resničnim in lažnim, sebičnim in nesebičnim

Telo je tvoja žival - konj, ki ga jezdiš. Zato moraš z njim lepo ravnati in zanj lepo skrbeti. Ne smeš ga preobremeniti. Moraš ga ustrezno hraniti; le s čisto hrano in pijačo. Ohranjati ga moraš vedno povsem čistega, brez najmanjšega madeža umazanije. Kajti brez popolnoma čistega in zdravega telesa, ne moreš opraviti napornega dela priprave, ne moreš prenesti njegovega stalnega pritiska. Vedno moraš biti ti tisti, ki nadzoruješ telo, ne pa da ono nadzira tebe.

 

Astralno telo ima svoje želje - ducate želja; ono hoče, da bi bil ti jezen, govoril ostre besede, čutil ljubosumje, bil pohlepen na denar, zavidal drugim ljudem njihove posesti, padal v potrtost. Ono hoče vse te stvari in še mnogo več, ne zato, ker bi te hotelo raniti, ampak zato, ker so mu všeč silovite vibracije in njih nenehno izmenjavanje. Toda ti nočeš nobene od teh stvari in zato moraš razločevati med svojimi hotenji in tistimi svojega telesa.

 

Tvoje mentalno telo si hoče predstavljati samega sebe kot ponosno ločenega, misliti precej o samem sebi in le malo o drugih. Celo, ko si ga odvrnil od posvetnih stvari, še vedno skuša misliti na sebe, te prisiliti v razmišljanje o tvojem lastnem napredku, namesto o Mojstrovem delu in o pomaganju drugim. Ko meditiraš, te bo skušalo prisiliti v razmišljanje o številnih različnih stvareh, ki jih hoče ono, namesto o stvari, ki jo hočeš ti. Ti nisi ta um, ampak je on namenjen tvoji uporabi; zato je tudi tukaj potrebno razločevanje. Biti moraš nenehno oprezen, sicer boš padel.

 

Tvoja mišljenje o drugih mora biti resnicoljubno. O njih ne smeš misliti tistega, kar ne veš. Ne domnevaj, da oni stalno razmišljajo o tebi. Če nek človek naredi nekaj, kar misliš, da ti bo škodilo, ali reče nekaj, kar misliš, da se nanaša na tebe, ne pomisli takoj: “Hotel me je raniti”. Najbolj verjetno sploh ni mislil nate, kajti vsaka duša ima svoje lastne težave in njene misli se v glavnem vrtijo okoli nje same. Če te nek človek nagovori z jezo, ne pomisli: “Sovraži me, hoče me prizadeti”. Verjetno ga je razjezil nekdo drug ali neka druga stvar; in ker te je slučajno srečal, je zlil svojo jezo nate. On ravna neumno, kajti jeza je neumna, vendar pa ti ne smeš o njem razmišljati ne-resnicoljubno

tole so odlomki iz Razločevanja - prvi teden Adventnega časa naj bi predelovali in razmišljali o Razločevanju. Pa zadeva sploh ni lahka če si skoz zavesten o njej...

Uf, tole zavestno furat je pa kr naporno, a?

Mislim, kaj vse moraš met pod nadzorom, da delaš v svoje dobro...

Naj me raj en hit lopne z lopato po glav, pa bo.

 

Lepo, da se trudiš za nas, Ksenia.

brezželjnost... hm tole pa ne bo lahko zame...

Paziti se moraš tudi določenih malih želja, ki so običajne v vsakodnevnem življenju. Nikoli si ne želi blesteti ali izgledati bister. Ne imej želje, da bi govoril. Dobro je govoriti malo, še bolje ne reči nič, razen če nisi povsem prepričan, da je tisto, kar bi rad povedal, resnično, prijazno in v pomoč. Preden spregovoriš skrbno premisli, ali ima to, kar boš povedal, te tri značilnosti. Če jih nima, potem tega ne povej

 

Druga običajna želja, ki jo moraš neizprosno zatreti, je želja, da bi se vtikal v zadeve drugih ljudi. Kaj nek drugi človek počne, pravi ali veruje ni tvoja stvar; naučiti se moraš, da ga pustiš čisto pri miru. Vso pravico ima do svobodnega mišljenja, govora in delovanja, dokler se ne vmešava v nekoga drugega. Ti sam zahtevaš svobodo, da narediš to, kar se ti zdi primerno. Isto svobodo moraš dopustiti tudi drugemu. In ko jo izraža, nimaš pravice, da bi mu oporekal.

Paziti se moraš tudi določenih malih želja, ki so običajne v vsakodnevnem življenju. Nikoli si ne želi blesteti ali izgledati bister. Ne imej želje, da bi govoril. Dobro je govoriti malo, še bolje ne reči nič, razen če nisi povsem prepričan, da je tisto, kar bi rad povedal, resnično, prijazno in v pomoč. Preden spregovoriš skrbno premisli, ali ima to, kar boš povedal, te tri značilnosti. Če jih nima, potem tega ne povej

 

Druga običajna želja, ki jo moraš neizprosno zatreti, je želja, da bi se vtikal v zadeve drugih ljudi. Kaj nek drugi človek počne, pravi ali veruje ni tvoja stvar; naučiti se moraš, da ga pustiš čisto pri miru. Vso pravico ima do svobodnega mišljenja, govora in delovanja, dokler se ne vmešava v nekoga drugega. Ti sam zahtevaš svobodo, da narediš to, kar se ti zdi primerno. Isto svobodo moraš dopustiti tudi drugemu. In ko jo izraža, nimaš pravice, da bi mu oporekal.

no pa imam

bo potrebno spet malce tole knjigico v roke vzet...

brezželjnost - tažko dosegljivo