pisma neba... tle so misljene snezinke,

ki v svoji obliki nosijo CELOTNO zgodbo o tem, v kaksnem okolju so se nahajale v razlicnih trenutkih svojih rasti...

za snezne kristalce je znacilna sesterokotna al pa heksagonalna (eno in isto) simetrija. Ta je pogojena z samo zgradbo ledu na molekularnem nivoju... na obliko vpliva in temperatura in nasicenost zraka in vetrovi in....

ok..., da se lahk iz vlaznega zraka oblikujejo kapljice vode "mora" bit zrak prenasiceno vlazen...

(PREnasicen vlazen zrak lahk tud clovk doma proizvede: v posodo nalije neki vode in jo zapre ter da nad stedilnik... in pol voda hlapi... vendar le tolk casa, dokler ni nad samo vodno gladino tolk vodne pare, da izhlapevanje enostavno ni vec mogoce... in to je prenasicena vodna para...simpl )

poleg tega pa "morajo" v zraku bit neka "nukleacijska jedra"..., ker je nekak logicno, da male dezne kapljice ne rastejo kr iz nicesar... in ta "jedra" pa so po vecini razni prasni delci in podobno, okolih katerih se lahko kondenzira voda (oz.kristali ledu)... in tudi, ce so ta jedra okrogla, se bo z rastjo kristala kmal pokazala pravilna struktura. Ce se povrsina, ki jo kristal tvori z zrakom, ne ujema z eno od simetricnih ploskev kristala (v primeru ledu z eno od stranskih ploskev 6–strane prizme ali pa z njeno spodnjo/zgornjo osnovno ploskvijo) je ta povrsina na molekulskem nivoju precej groba... iz nje pa strli veliko atomov in s tem prostih vezi in s tem moznosti za hitro nadaljnjo rast... Verjetnost, da kristal raste na takih nepravilnih mestih, je tako precej vecja kt na tistih delih, kjer je povrsina lepa/gladka. Ker kristal hitreje raste tam, kjer je vec sticnih tock, sj je tam vecja moznost vezave...

in taksna rast na "nepravilnih" oblikah povrsin pripelje do "pravilne" oblike kristala... Na nadaljno rast se nato vplivata difuzija in povrsinske fizikalne lastnosti ledu.

Difuzja pomen, kko hitro lahko molekule vode difundirajo skozi zrak in dospejo do povrsine kristala... "povrsinska fizika ledu" pa pomen, kko ucinkovito se te vodne molekule pritrjujejo na ledeno mrezno strukturo. In preplet vsega tega (kr je podcrtano) doloca kko hitro bodo rastle se ostale stranske strani in razni izrastki... in konc koncev kaksna bo oblika kristalcka... Na vrsto se pa pride t.i.kvazitekoca plast (zmes razlicnih stanj vode... npr: taksno zmes lahk najdemo na ledu... in zrd nje ludeku na njem drsi...) uglavnem, ta plast je nekaksen vmesnik med trdim in tekocim stanjem... in pri temperaturi talisca ta plast zavzame/preoblece celoten kristal... kr omogoca medsebojno sprijemanje kristalckov... v prave snezinke... (iz zrd nje lahk tud clovk iz snega dela snezne kepe in se kj...)...