par dni nazaj ko je padal prvi sneg sm bila spet polna upanja in topline a ta občutek spet počasi izginja.

želim si živeti po starem. tako kot leto nazaj ko sem imela okoli sebe ful folka,dobre volje,energije in ljubezni.

sedaj imam ljubezen a ni prijateljev.

osamljena a nikoli sama.

lani ob takem času sem dobila sporočilo od prijatelja ki je šlo takole:

za devetimi gorami,daleč od prometnih cest,mirno sanjaš kljub osami,pod obodom svetlih zvezd. P.s.: vendar ti nisi nikoli sama.

lahko noč.

po letu dni sem prvič ugotovila kaj mi je želel povedati s tem smsom. da tudi ko sem osamljena in ni nikogar na katerega bi se lahko obrnila še vedno nisem nikoli sama. a vendar se počutim samo.