December ostaja december, kljub ogromnim spremembam v mojem življenju mi zadnji mesec v letu nikakor noče biti Veseli december
Kot za vse sem si tudi zato sam kriv, ne glede na moj trud in željo mi zadev nikakor ne uspe uresničiti.Pa čeprav naredim veliko dobrega, lepega in koristnega se vedno prikrade napaka, ki vse pokvari.Živčnost in napetost raste preko mojih zmogljivosti pritisk čutim z vseh strani, me lomi in ubija, skoraj nič več ne jem, spim premalo, zapustil sem se (fizično in psihično), zapiram se (spet), ...
Kot da sem spet na začetku, samo zdaj se mi vse dogaja dvojno.Enake stvari opažam tudi pri , enaki so tudi vzroki, v njenih besedah čutim (pa čeprav ona trdi nasprotno) obtoževanje in očitke, vse skupaj mi pride do srca in se zavedam vse svoje odgovornosti, ampak zdaj je prepozno za kesanje.Posle jebanja nema kajanja, pregovor je na mestu, četudi ni v mojih težavah čisto nič sexa ali pa nezvestobe
Prvič v življenju sem bil (in bom še naprej) zvest, ne samo telesno ampak v vseh pogledih ZVEST!Niti v mislih nisem odtaval k drugi, tudi želje po čem takem nisem čutil Moja mi nudi vse kar si želim ali potrebujem, njene želje (in tudi potrebe) so, odkar sva skupaj, zrastle, pojavile so nove, za katere še sama ni vedela kako in koliko ji pomenijo.Punca je v letu in nekaj mesecih zrastla in odrasla, razčistila, in še čisti, je z veliko nerešenimi zadevami iz preteklosti.Napredek je viden in opazen, žal pa sem ji jaz nakopal največji problem, ki je sprožil plaz in jaz ga ne morem niti ustaviti niti sanirati sem nemočen, gledam njeno trpljenje in bi se najraje kar ubil, ker se zavedam da sem jaz glavni in edini krivec.
Imam še dva tedna časa do njenega rojstnega dneva da zadeve razčistim, ker bi rad, vsaj simbolično, da ob 25. obletnici življenja punca začuti da je živela in napredovala, da je naredila veliko v svojem življenju, da je, kljub vsem polenom, ki so ji padala pod noge, dokazala sebi in svetu da je močna, pametna in sposobna.
Sploh več ne vem kaj in kako naj naredim?
Zdi se mi da mi življenje polzi iz rok, nimam več nadzora nad ničemer, moja ljubezen je premalo da bi lahko samo z ljubeznijo karkoli razrešil, druge poti pa sploh ne poznam.
Zdaj se odpravljam k in upam da bom v tem vikendu našel pot in način da rešim najino zvezo, ker je ona ( in najina zveza) en in edini razlog zakaj sploh še živim.
1 komentar
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.