Zverinske modrosti (PRIVATE CLUB)

Spomini, hrepenenja.

Vedno ko grem mimo

obstanem zazrta

v mesto in hrib nad njim

pogled obstane

misli obnemijo

nočejo naprej

želijo ostati tam

samo za trenutek

sočno prazne

nagajive

nedotakljive.. ..

 

Ne veš

kaj sva zamudila

a naredila se je škoda.

 

Ko bi imela to moč

bi za hip

zamrznila

ustavila

mozaik trenutka

pogleda

dotika

strasti, ki zapeče

hrepenenja, ki umira

in v danem hipu

bi želela slišati

zvok, ki me pomirja

in navdaja s toplino

smehom

spremenila bi barve v sebi

in jih poslala tebi.

 

Rdeče, bele, črne, rumene.

 

 

Vendar moje ime ostaja. In slika mene v tebi. Čeprav povešaš oči. In izzivaš. Z nasmehom, ki si ga poklonil drugi. Delaš to namerno? Ko veš, da te spremlja moj pogled.. Moj pogled, ki mu še vedno ni vseeno. Resnično vseeno. Presneto dobro veš, da si ti tisti, ki spremeni mavričnost mojega pogleda. Takrat je poln topline in pričakovanja. V barvah mavrice, ki jo čutiš.

Ne tisti trenutek. Kasneje….. Mnogo pozneje, ko ga ujamem jaz in se vrne vame. Umirjeno zajamem zrak. Polna navdušenja sem. Vdih in izdih. Smeh. Veselje. Sreča.

Takrat bi moral zreti v moje oči. Jih na novo odkriti. KAJ? Smeh bi se ti nabral na usta, oči bi dobile lesk in vprašanje bi kar samo privrelo: Kaj si za neumnosti? To iščeš. Prekleto da res. Izgubljeno , a vseeno iščeš. V mojih očeh. Lesk. Energijo. Toplino. Odsev. Hrepenenje. Občutek. ZASE.

 

In ne samo ti. Tudi oni, čeprav ne vem, Zakaj?

 

Bila je magična energija , ki je napolnila prostor. In tvoji prsti na na strunah. Pritegnil si moje poglede na vse strani. Smejala sem se in vdihovala vse možne zvoke. Govorila sem si, uživaj, sprejmi vsak košček,vsak gib, vsak nasmeh, vsak pogled, vsak priklon. Morda je res zadnjič, ne nehaj, zato prosim, ne nehaj. Vse naj ostane v meni. Nisi mi omilil bolečine, a poklonil si mi uro uživanja. Topline, ki se je razširila po kosteh. Za vedno. Pogleda sta se srečala. Za milisekundo. Stal si tam, a gledal drugam. Zapustil si prostor . Z nasmehom, ki ni bil zame.

 

Oba sva igrala. Na slabe in dobre karte. Zmaga. Zame in zate sladka, a namenjena drugim. Vsem tistim zanamcem, ki jih midva nikoli ne bova imela skupaj. Tvojim sorodnikom in mojim prijateljicam.

 

Včasih bi napisala: Kava? In oba bi vedela kaj to pomeni. Čutila sva isto, brez pogledov. Nekoč. Se nisva znala v poljubu upreti strastem. Zaradi strahu...Kakšna bedarija. Vse je ostalo samo v igri, kdo bo koga.

Kako rada bi se znova rodila in naredila vse isto a čisto drugače. Tisočkrat v eni minuti. Če bi le lahko.

Vem, da bom ostala, takšna kot sem, z vsem upanjem, hrepenenjem, a zaradi strahu ne bom storila ničesar. Ostala bom tukaj. Nema. In zopet se bom sprehajala skozi svoje misli, odkrivala sebe, kar sem se naučila od tebe.

 

Znova si me vrnil v tisti čas. Sreče. Želja. Vsega lepega. Tokrat drugače. Z nasmehom, ki je lebdel in šel skozi jasnino decembrskega večera. Nekaj ga je ostalo tudi tam. Zate. Če si ga zaklenil vase ne vem. Morda ti ga nikoli več ne bo dano vzeti.

 

Nisva bili dorasla temu času, ki nama je bil namenjen ali pa ga nisva znala sprejeti za svojega.

VENDAR, TO je bil najin čas.

Tudi včeraj sem bila tam.

A moje misli so bile prazne. Niti za hip se niso srečale s tvojimi.

Presneto lepo je bilo sedeti tam in gledati na ulico.

Odkrivati plast za plastjo obraze ob meni.

Seči do meje in čez dobrega počutja.

Smejati se in zabrisati meje. Osvoboditi se.

 

Tam med ulico in foteljem osvobajam svoje srce. Bolečine ni.

 

http://www.moneta.si/files/placilna_mesta/2737/pictri.jpg

Koncert Darje je minil v mavričnih odtenkih. Z zavestjo bližine, ki sem jo začutila.

Morda si prav tisti trenutek poslušal zvoke klavirja, ki so se stapljali z zvoki violine. Nevem.

Vendar je bil občutek da sva bila tam. Midva. Oba.

 

Ne kot eno, a misli so se srečale. Čutila sem topli objem, ki mi je pričaral nasmeh na lice.

Sem prosila angelčke , da bi se srečala. Na hodniku. Na stopnicah. V garderobi. Kjerkoli.

 

Vem, da bi imela enake občutke, ki jih ne bi pokazala. Ali pa morda? Nevem.

 

Ostala si uvijek ista

 

to bi bila misel ki bi ostala v tebi. Ostaja. Morda sem celo boljša. Tudi zaradi tebe.

Tudi na cesti sva se zgrešila. Za par minut. In prav je tko.

Danes si bil v mojih sanjah. Prišel si tako počasi. Najprej, kot da me ne poznaš. Čisto mirno si sedela na odru. In počasi začel igrati. Nevem, sta se najina pogleda sploh srečala? Ja? Ne?

Spomnim se, kako si prišel do mene. Nežno a hkrati odločno. Sklonil si se. In z iskrenostjo zašepetal: Tole igram samo zate. Hotela sem reči samo hvala.

 

A se je po dvorani že širil glas. Tvoj glas.

 

Hvala.

Že par dni te srečujem. In gledam zeleno piko ob tvojem imenu.

A vedno odidem. Danes nisem. Ker sem včeraj obudila spomine, ko sem se vozila tam....

 

Danes sem te pozdravila. Toplo si mi od zdravil, prijateljsko.

 

Ti bom povedala zakaj ...Ker si umiril srce...potem se vedno znova primerjaš v glavi, v mislih in tudi dejanjih..teh nihče od naju ne more zanikati... Bi morda rad sam sebe testiral, koliko mene je še ostalo v tebi...ne "uničuj" notranjega miru?!..

 

Vseeno lahko tudi lepo komunicirava. Vesela sem za to....

 

http://www.najblog.com/media/576/20070326-violina.jpg

a ni to nekaj čudovitega ?

JA. Je.

 

Vesela sem za to. Zelo.

 

Zaprla sem oči. Srce pustila odprto. Avto je hitel po cesti. Življenje je tako presneto lepo lepo.

Mogoče, ker sem zaljubljena v sneg.

Mogoče, ker mi je prav vseeeno, kaj si polovica sveta misli.

Mogoče, ker ne morem, da se ne bi nasmehnila sama sebi.

Mogoče, ker sem videla tvoj nasmeh. Kaj?

JAMogoče, ker ne morem, da se ne bi nasmehnila sama sebi.

lepo

Že par dni me obsedajo misli. Vsemogoče. Vrtijo se točno določeni izekimojega življenja. Kot tisti čas, ko sem stopila dva koraka naprej in potem korak nazaj. Ko sem želela predati samo sebe; pa nisem nikoli zmogla toliko poguma, da bi poskusila. Ponovno.

 

 

Dala sem tebi in sama sebi drugo priložnosti. Enostavno sem jo znala .... res znala dati. Tudi ti si jo sprejel.

 

Tretje možnosti ni. Ker nekje globoko v sebi ne želim tako popolne predaje. Ker bi me preveč bolela.

 

Naj ostaja prazna. Klop v parku.

 

http://www.photofreedom.eraof.net/images/positive-5.jpg

Za svobodo divjega srca

 

vidiš men je bila poleg tvoje pesmice všeč tudi tale

http://www.rtvslo.si/ema/content.php?id=31395

 

http://img348.imageshack.us/img348/5191/violina2lhym9.jpg

Očitno je poslovnost pred prijateljstvom?

 

Morda bom pa presenečena

Audi, a je tole ucilnica predmeta Odnosi .

 

Se tako lusno slikovito izrazas .

Ja očitno res. Sem danes podala en predlog in je bil tip ful zainteresiran...poslovno kako pač, gre v njegovo dobro

No saj v moje tudi...če doseže namen...

Pa da vidmo zdaj...a pokliče a ne?

 

Kaj ti misliš??

Vse: potrebuje ČAS.

 

Čas potrebuje barve. Sanje potrebujejo mene. Midva sva del teh sanj.

 

Ustaviva čas, dajva mu barve, sanjajva sanje.

 

Poklanive naju času. Prepustiva vetru najine misli. Zgrabiva priložnost.

 

V tem času, za ta jutra, in večer, ki prihaja,

 

z vsakim dihom, z vsakim poljubom

 

se prepustiva prostoru, najinemu svetu.

 

So besede. Te nikoli ne bodo umrle.

 

Besede ljubezni, miru in dobrote.

 

Tvoja ljubezen do glasbe. Moja ljubezen do ljudi.

 

Podariva jo času in ljudem.

 

Naj se zgodi glasba.

 

Ob enakonočju.

 

Z dobroto.

 

http://www.najblog.com/media/576/20080312-klavir.jpg

Dragi prijatelj, tole bo še pestro

?

 

Ni poklical?

 

Jah, jaz se pa ucim drugje, madonca, kdaj bo ze tole za pozitivno, da se kakega drugega predmeta lotim

?

 

Ni poklical?

 

Jah, jaz se pa ucim drugje, madonca, kdaj bo ze tole za pozitivno, da se kakega drugega predmeta lotim

 

 

Pujsita ni poklical je pa kliknil na chatu in sva se dogovorila za sestanek naslednji teden.

Sedaj moram samo še vsa vprašanja zbrat in tako naprej...da bo stvar stekla kot treba.

 

 

Bo igral na mojem dobrodelnem koncertu

sem vedela, ti sam mene posluš

sem vedela, ti sam mene posluš

 

 

Ksenia, vedela si? Z enim namenom smo tukaj. Zaupam

sej sem ti rekla po telefonu... da drugače razmišljajo kot me... in da misli da je vse urejen