...Vse mine....NE MI TEGA DELAT...
Zapis je objavil/a Audente
1.913 ogledov
Ko sem se danes peljala domov sem ugotovila, da so občutki drugačni. Jasni a včasih rahlo nejasni. Da me zazibajo v spanec. Da me preplavijo spomini. In takrat sem se odločila. OSTALI BODO SAMO ŠE SPOMINI.
Mar ni tako, da vsak od nas od časa do časa v sebi naj najde tisto željo, tisto hrepenenje, ki bi dala še eno novo priložnost ?? Hrepenenje po dvojini. Po vdihu in izdihu, ki se srečujeta. Po nečem, kar je nezdružljivo . Gledala sem sonček, sneg in poplesavanje snežink nad Pohorjem. V daljavi dva zvonika. Nisem pozabila tistega silnega hrepenenja, STRASTI, ki ostane v poljubu, v dotiku, v pogledu, v besedah, če slučajno najdejo pot na prostost.
Naj sedajnost dobi novo ime. Naj se tvoje zbriše. Ime. Besede. Misli. SPOMIN naj ostane za večno.
V tem letu ne bom pozabila na svoje srce. Na vse poti, ki me čakajo, ko si bom privoščila čaj v moji oboževani restavraciji, dolge pogovore , sladke pregrehe, drobne neumnosti, velike uspehe, hrepenenja, ter ljudi, ki bodo osebni. Ne bom izgubila otroške razigranosti v sebi, ne mladostniške navihanosti, tople energije, poštenosti, iskrenosti, smeha....in vročih pogledov: TO je MOJ odsev.
SREČNA SEM. Življenje se vsak dan z nova začne, kot želim živeti, od začetka. Ne zato ker je novo leto, zato ker je vsak dan poseben dan.
Z vsemi mojimi spomini, z vso mojo preteklostjo.
Tam v daljavi bo vedno ostal zvok ............... 
51 komentarjev
Recommended Comments
Pridruži se debati
You are posting as a guest. Če si član, se prijavi in objavi pod svojim računom.
Note: Your post will require moderator approval before it will be visible.