Ksena in njen brlogec (PUBLIC)

Tudi jaz bi se rada od nekoga poslovila, pa nekako ne morem. In boli, boli...

Ksenija, drži se...

Hm, zakaj si se pa odlocila poslovit? Ce je preosebno ne rabis odgovarjat....

ker me odnos bremeni, ker vlagam vanj samo jaz energijo, ker sem samaposebiumevna, ker mi prinaša bolečino, razočaranje... sej človeka imaš lahko rad tudi če se odločiš da stopiš dol iz skupnih tirnic in greš svojo pot naprej. to ne pomeni, da to osebo manj cenim, spoštujem, le po istih tirih ne grem več... hkrati pa če se bo nekdo potrudil je še vedno dobrodošel na tirih katere sem izbrala sama

Zasavka, čas prinese tudi manjšo bolečino

 

 

rada vaju imam... lepo se imejta

cmokec

Fajn pojasnilo , v bistvu si se odlocila slediti sebi, iti po poti, ki je zate prava, ni nujno, da je to slovo od nekoga, prijateljstvo lahko spreminja obliko, glej skozi ta leta, kako zelo zelo razlicen je najin odnos, jaz vseskozi vem, da je pravo in iskreno prijateljstvo, samo da je vcasih bolj intenzivno, vcasih sva bolj ena, druga ali obe vsaka v svoji zgodbi, ampak obe vseskozi sva.

 

Jaz imam redko probleme na to temo, sem se tolikokrat selila, da ce ne iz drugega, sem se morala iz tega razloga naucit sprejemat slovesa kot del zivljenja, vedno pridejo novi ljudje. Ce bi vlekla odnose iz otrostva s seboj, sploh ne bi bilo prostora za celo mnozico novih cudovitih ljudi. In vedno se slovesa zgodijo natancno pravi trenutek. Takrat, ko si izmenjas, kar si imas za izmenjati. Je pa res, da je lazje sprejeti spremembe v krogu znancev, prijateljev in tezje v krogu zelo zelo bliznjih prijateljev. Bolj ko se cutis povezanega, tezje je.

 

Mislim na obe, in tudi jaz te imam rada Ksenia

http://www.youtube.com/watch?v=GNT41OLW9V0