vpogled

Situacija med tabo in tem kolegom je dobila neko novo razjasnitev…tebi se to še vedno vsekakor zdi zelo vredno truda in si zelo pozorna in čakaš, kaj se bo razvilo. Zdi se, kot da si temu na nek način popolnoma predana, vsekakor zelo usmerjena na to situacijo.

Njemu si vsekakor zelo vznemirljiva, prinašaš ,mu en tak izziv…si energična in te kar močno opazi, hkrati pa se v sebi zelo bori, da ne bi »podlegel«. Ni mu lahko s tabo, na nek način, ker ga stvar kar podžiga, nekako budi v njem strasti in tudi neko divjost, on pa hoče situacijo obvladat in se ne temu popolnoma prepustit.

 

Ti si pa zrela ženska, z ostrim umom in že razumeš stvari in jih imaš nekako postavljene na pravo mesto, tudi ljubezenske stiske si na nek način že kakor pustila za sabo ali jih vsaj skušaš obvladati in zavzeti neko distanco do tega – ja, do zdaj! Zdaj te je pa tale kolega pognal v en tak divji ples, kjer bi kar skočila ven iz vseh okvirov, vsega znanega in kar malce ponorela. Pazi, kam hodiš – še vedno te glas razum, pa tudi instinkt opozarja, da se malce ustavi in razmisli.

 

Trenutno je interakcija med vama zapletena, veliko mentalnih preprek je videti, neka hoja v krogu…morda se vrtita stalno v enih in istih vzorcih, ki so predvsem v vajinih glavah. Videti je, da delita neko čustvo, a prepreke vama predstavlja um, preveč razmišljanja, morda preveč besed…Zadeva lahko postane zelo obremenjujoča, na to moram opozoriti in pazi, da boš prevzela odgovornost, vendar le toliko, kot jo je res na tvoji strani – ne prevzemi večjega bremena, kot je treba. Za odnos sta potrebna dva, saj to veš. Pazi tudi, da te stvar preveč ne prevzame, popolnoma konzumira, moraš postaviti določene meje, sicer znaš preprosto pregoreti.

 

Prihaja morda neko obdobje zavlačevanja, ki bo terjalo od tebe še kar nekaj moči…Še je videti sicer sodeovanje, predvsem preko kakih praktičnih stvari, morda okrog študija, to vsekakor. A stalno ostaja nekaj »v zraku«, nedorečeno, neizpolnjeno. Zna se zgoditi, da bosta imela še burno komunikacijo, ki te bo visoko povzdignila, te navdušila, a potem se zna stvar zopet utišati, zaviti malo v neko skrivnostnost…Zdi se, da se v tem trenutku več kot toliko ne more zgoditi. Ne obremenjuj se preveč in začrtaj si mejo, do kje boš dovolila, da te stvar prevzame.

Odnos s partnerjem: trenutno je neka precejšnja blokada občutkov in precej obrambnih mehanizmov v igri. Vidim te v bistvu samo, da se skrivaš, morda tudi skrivaš prave občutke. Partnerju ne kažeš pravega obraza, ne deliš z njim svojih sanj, hrepenenj, svoje poti, to je nekaj, kar je le zate. Kot da si na nek način v dvojnosti, sama, skušaš razumeti svoje občutke, a hkrati že skoraj v odhajanju in umiku.

Morda se vsaj navzven delaš, da je vse v redu, se izogibaš soočenju z realnostjo, odločitvi…partnerja držiš ob strani in delaš stvari zelo po svoje, imaš svoje načrte, v katere on ni vključen. Pot te vodi dalje, kliče te drugam, a morda sama zdaj še n vidiš jasno kam, bolj gre za neko intuicijo, nek vzgib, ki bi mu rada sledila.

On še ni obupal, ima še upanja, a tudi on je že resno razmislil o odnosu in se odloča, čeprav sta oba nekako le na točki odločanja, premakne se pa nobeden. Ti se nekako obsedela, on pa čuti močan impulz, da bi situacijo spremenil, a ostajata nekako pasivna. Tebe zadeva že kr obremenjuje, čeprav se dobro držiš in tudi ni videti kakih prepirov med vama, ravno nasprotno, še vedno se zdi, da se nekako intuitivno čutita, morda celo podpirata, morda celo imata rada, čeprav imam občutek, da si morda z njim le iz sočutja ali dobrote?

On tako kot je, ne želi več nadaljevati, dosegel je dno, morda se čuti kot žrtev, da koliko hudega se je nabralo…ker si trezna in resna ženska in zadevo zelo racionalno ocenjuješ. On nekako čaka, kaj bo, upa, da slabše itak ne more biti. Če se bo kdo odločil za karkoli, je to s tvoje strani, ker znaš zelo objektivno pogledati na situacijo, pretehtati in ne dovoliti, da zmaga sentimentalnost. Če je potrebno, se znaš čustveno ohladiti in zagovarjati to, kar misliš, da je prav. Vsekakor si ti tista, ki je odločna, trezna, aktivna, on le nekako visi v zraku, se čuti nemočnega in se predaja situaciji. Vsa odločnost in pripravljenost na kakršnekoli spremembe prihaja s tvoje strani. Koliko si že razmišljala o ločitvi? Ker se mi zdi, da resno razmišljaš, da pretrgaš to vez, odideš.

 

Trenutno je situacija kot zamrznjena v nek status quo, edina rešitev bi bila, če bi obudila stara čustva, tudi intimo, neko preprostost…samo ni videti, da sta na to pripravljena, predvsem ti ne. Tu gre za konflikt interesov, kaj je pomembno, kaj je skupno in dvomim, da ti pasivnost partnerja ustreza. Ni videti, da bosta lahko uskladila želje in potrebe, to, kar je lepega in vrednega, sta nekako že opustila, se je že uničilo, morda s trdimi besedami, mislimi ali hladnostjo. Al ne vidim, da se odnos kakorkoli čustveno obnovi, čustva so pokopana, polomljena, potrebno bi bilo začeti čisto znova, a situacija ti je jasna in veš, da poti nazaj ni.